V tem šolskem letu potekajo 7. evropske statistične igre. Sodelujoči dijaki so morali na nacionalni ravni analizirati in predstaviti podatke iz popisov kmetijskih gospodarstev, strokovna komisija pa je določila zmagovalce v kategoriji A, kjer so tekmovali dijaki 3. in 4. letnika, ter v kategoriji B, kjer so bili dijaki 1. in 2. letnika. V kategoriji A jih je najbolj prepričala naloga ekipe Bistreribe, ki jo sestavljajo dijaki Roko Kolmanič, Urška Kreft in Alina Lukač z Gimnazije Murska Sobota.
Pod mentorstvom Valerije Režonja so pripravili nalogo z naslovom Značilnosti kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. V ospredje so postavili gibanje števila kmetijskih gospodarstev v posameznih statističnih regijah med letoma 2000 in 2020, opisovali so sestavo zemljišč, s katerimi gospodarijo kmetijska gospodarstva, ugotavljali tipe kmetijskih zemljišč po rabi, prav tako so raziskovali, katera vrsta živine prevladuje pri živinorejcih, kako je v posameznih regijah ter ali obstaja medsebojna odvisnost med skupno vrednostjo standardnega prihodka in površino kmetijskih zemljišč v uporabi. Kot so opisali, so sprva dobili preglednico s podatki v Excelu, izbrali zanimive podatke, jih v različnih programih povezali, na koncu pa pripravili še grafikone.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) To je bil 42. Maraton treh src od začetka do konca
Še enkrat podoživite z nami dogajanje na 42. Maratonu treh src, najstarejše in največje tekaške prireditve v tem delu Evrope. Začelo se je že z otvoritvijo, bližnjim koncertom Željka Bebeka in predskupina Zempo v organizaciji Občine Radenci pri novem amfiteatru, številne zbrane pa so nagovorili župan občine Radenci Roman Leljak, generalni direktor Radenske Adriatic Marián Šefčovič in predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src. Po celodnevnih tekih in rekreativnih preizkušnjah se je dogajanje sklenilo s koncertom benda Let 3. Na prireditvi so poskrbeli za še eno lepo presenečenje, saj so na novem dobrodelnem teku zbirali denarna sredstva, s čimer bodo športno udejstvovanje omogočili tudi ranljivim skupinam. Celotno dogajanje je v svoj objektiv bogato zaobjel fotograf Dani Mauko.
Dijaki so si zastavili pet hipotez. V eni so domnevali, da se je število kmetijskih gospodarstev na kvadratni meter med letoma 2000 in 2020 v nekaterih regijah zmanjšalo, v nekaterih povečalo, v povprečju pa za celotno Slovenijo ostalo enako. Po pregledu podatkov so ugotovili, da se je število v vseh regijah zmanjšalo, in sicer v povprečju za 0,90. Največji upad je bil v pomurski regiji (3,51), najmanjši v gorenjski (0,06). Največji upad za Pomurje so pričakovali, ker kot pravijo, že nekaj let poslušajo novice o opuščanju kmetij in selitvi prebivalcev v mesta. »Prav tako je vedno več zaraščenih kmetijskih območij.«
Trikrat več goveda kot leta 2000
Z raziskovanjem so ugotovili, da je bilo pred štirimi leti v Sloveniji na kvadratni meter v povprečju 3,37 kmetijskega gospodarstva. Kmetijska zemljišča v uporabi so tvorila 53 odstotkov vseh zemljišč, s katerimi gospodarijo kmetijska gospodarstva. Največ je trajnih travnikov in pašnikov, sledijo njive in trajni nasadi. »Ugotovitve so nas precej presenetile. Najbolj smo bili presenečeni, da večino površin kmetijskih zemljišč v uporabi predstavljajo trajni travniki in pašniki. Pričakovali smo, da prevladujejo njive, saj se zdi, da teh ob opazovanju pokrajine vidimo največ,« o zmotnosti nekaterih naših vsakodnevnih opažanj povedo dijaki. Ugotovili so še, da je v Sloveniji največ (okoli 32 odstotkov) kmetijskih gospodarstev specializiranih za rejo pašne živine, z 25,14 odstotka sledi pridelava poljščin.
Ekipa, ki je v tej sestavi na evropskih statističnih igrah sodelovala prvič, ker gre matematika vsem dobro od rok, je iz podatkov razbrala še, da je največ kmetijskih gospodarstev, specializiranih za rejo pašne živine, v savinjski regiji (4755). V pomurski regiji so najpogostejša gospodarstva, ki so specializirana za pridelovanje poljščin, 3425 jih je. Z rejo živali se je leta 2020 v Sloveniji ukvarjalo slabih 45 tisoč kmetijskih gospodarstev. Največ z govedorejo (63,45 odstotka), sledita perutninarstvo (60,05 odstotka) in prašičereja (27,13 odstotka). V pomurski regiji je bilo denimo leta 2000 na kmetijsko gospodarstvo v povprečju 8,8 goveda, leta 2020 pa 26,4, kar je trikrat več. Število goveje živine se je povečalo v vseh regijah, v nasprotju z njihovo hipotezo, da je največ govedorejskih gospodarstev na Gorenjskem, pa jih je največ prav pri nas. Iz podatkov so ugotovili še, da se je v vseh statističnih regijah skupna vrednost standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev med letoma 2010 in 2020 povečala. Največja je bila v podravski regiji, najmanjša v zasavski. »Večje je kmetijsko gospodarstvo, večji je standardni prihodek,« so sklenili o korelaciji med površino kmetijskih zemljišč v uporabi in skupno vrednostjo standardnega prihodka.
Ekipa Bistreribe se je uvrstila na evropsko raven tekmovanja, prav tako ekipi Trava77 in Zenit z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki sta v obeh kategorijah dosegli drugo mesto. Sodelujoči mladi, prihajajo iz 20 držav, morajo pripraviti posnetek na temo Včasih je bilo življenje boljše! Mit ali resnica? ter kratki dokument z opisom vsebine videa, procesom priprave. Soboški gimnazijci se za zdaj še odločajo med več idejami, bodo pa skušali najti zanimive in uporabne podatke o tematiki.