Novi voditelj svobodnega sveta, če ta izraz iz časa hladne vojne sploh še velja za Združene države Amerike (ZDA), bo znova Donald Trump. Kontroverzni poslovnež, šovmen in nekdanji predsednik se bo tako konec januarja prihodnje leto po inavguraciji vrnil v Belo hišo. Po letu 1892 bo šele drugi predsednik v ameriški zgodovini, ki bo povezal dva nezaporedna mandata, potem ko ga je s predsedniškega stolčka leta 2020 izrinil Joe Biden.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(ANALIZA) Nova razsežnost že dobljene tekme: Kdo bo 47. ameriški predsednik?
Kamala Harris je bistveno močnejša nasprotnica Donalda Trumpa kot aktualni predsednik Joe Biden.
Da je tako zmagoslavna vrnitev velik dosežek, ki Trumpu zagotavlja posebno mesto v zgodovini ameriških volitev, meni tudi upokojeni diplomat in nekdanji veleposlanik Vladimir Kolmanič, velik poznavalec ameriške politične scene, ki Trumpovo prepričljivo zmago glede na javnomnenjske ankete vidi kot rahlo presenečenje.
Moč v rokah republikancev
Poleg prepričljive večine potrebnih elektorskih glasov je Trump osvojil še absolutno večino vseh glasov, kar je med republikanskimi kandidati nazadnje uspelo Georgeu W. Bushu pred dvajsetimi leti. Trumpova volilna kampanja, v kateri je preživel kar dva poskusa atentata, je bila ponovno drugačna od tradicionalnih, saj je stavil na retoriko, ki je nagovarjala njegovo bazo in ohranjala pozornost medijev. Ponovno mu je uspelo postati simbol boja proti elitam in ameriškega konservativnega gibanja, pri čemer je volilno bazo osvojil s temami, kot so gospodarstvo, migracije in varnost.
Demokratom se odstop predsednika Bidna od kandidature v zadnjem hipu in plasiranje podpredsednice Kamale Harris ni izšlo. Čeprav je bila prva temnopolta ženska, ki se je borila za predsedniški stolček, ji to ni kaj dosti pomagalo, saj ni pridobila množične volilne podpore etničnih manjšin, predvsem so umanjkali glasovi Latinoameričanov. Njeni rezultati so bili v skoraj vseh okrožjih in zveznih državah slabši kot pred štirimi leti Bidnovi. Republikancem se poleg predsedniškega stolčka obeta še nadzor nad kongresom, saj so osvojili senat, dobro pa jim kaže tudi pri ohranitvi večine v predstavniškem domu. To pomeni bolj ali manj brezskrbno oblikovanje zakonodaje, ki naj bi bila usmerjena v zmanjšanje regulacij, reformo socialnih sistemov in strožjo migracijsko politiko ter krepitev konservativnih vrednot.
Ni nepomembno, da bosta del Trumpove administracije tudi najbogatejši mož na svetu, ravno tako kontroverzni vizionar Elon Musk, in še »anticepilec« Robert F. Kennedy mlajši.
Nadaljevanje politike »Najprej Amerika«
Trumpova zmaga prinaša pomembne posledice za mednarodno politiko. Trump je znan po svojem pristopu »America First«, po katerem naj bi se ZDA manj ukvarjale z mednarodnim sodelovanjem in več z domačimi interesi. »V ZDA je resnici na ljubo treba postoriti veliko, še zlasti na gospodarskem področju in pri zagotavljanju varnosti ter sanaciji nezakonitih migracij,« pravi Kolmanič, ki dodaja, da so ravno te teme ključno prispevale k zmagi. Pričakovati je protekcionistično politiko, ki bi lahko pomenila oslabitev transatlantskih vezi, kar bo postavilo že tako oslabljeno Evropsko unijo (EU) pred nove izzive. EU se bo morala tako po vsej verjetnosti bolj zanašati na lastne obrambne zmogljivosti in zmanjšati odvisnost od ZDA, zlasti v luči Trumpovega nezaupanja do mednarodnih zavezništev, kot je NATO.
Kolmanič napoveduje, da bo novi ameriški predsednik vztrajal, da članice zavezništva dosledno izpolnjujejo zaveze glede deleža bruto domačega proizvoda za obrambne namene, na področju trgovine pa so v skladu z reciprociteto možne dodatne carine za posamezne evropske izdelke. Trumpov povratek pa se vendarle dogaja v drugačnem kontekstu, saj v večpolarnem svetu, v katerem živimo danes, ZDA več ne morejo uveljavljati vloge edinega hegemona, svet pa je postal veliko bolj nestabilen. Kolmanič meni, da bo Trumpova administracija v skladu z obljubami poskusila čim prej ustaviti vojno v Ukrajini, hitrejše dosežke na tem področju pa da je moč pričakovati pri gašenju žarišč na Bližnjem vzhodu zaradi ameriškega vpliva na Izrael. Posebno pozornost bo moral Trump usmeriti na naraščajoči vpliv tako imenovane osi zla, ki jo sestavljajo Rusija, Kitajska, Iran in Severna Koreja, po njegovem mnenju pa je pričakovati tudi nadaljevanje ali celo zaostrovanje carinskih dajatev do Kitajske.
Kaj pa ameriški odnosi s Slovenijo? Ti gotovo ne bodo v ospredju, bo pa, kot poudarja Kolmanič, Slovenija spet v središču svetovne pozornosti zaradi prve dame Melanie Trump. To povečanje prepoznavnosti naše države v ZDA in po svetu pa seveda pomeni priložnost za promocijo slovenskega turizma, kulture in gospodarstva. »Pozneje bi bila mogoča tudi izmenjava obiskov na predsedniški ravni, vendar je največ odvisno od sposobnosti, spretnosti in pripravljenosti slovenske politike,« še pravi upokojeni diplomat iz Murske Sobote.