V torek se je v sklopu regijskih terenskih obiskov v Pomurju mudila ekipa ministrstva za naravne vire in prostor z ministrom Jožetom Novakom na čelu. Minister se je seznanil s stanjem porečij Mure, Ščavnice in Ledave ter se popoldne v Murski Soboti srečal s pomurskimi župani. Z župani, vodjem sektorja območja Mure Antonom Kustecem in Andrejem Birom, direktorjem podjetja Pomgrad VGP, ki kot koncesionar skrbi za porečje Mure, so opravili pregled opravljenega dela na vodotokih v letošnjem letu in se podrobneje posvetili načrtu del na vodni infrastrukturi za prihodnji dve leti. Na območju Pomurja so bila letos dokončana dela na 75 deloviščih, od tega največ na območju občin Puconci in Moravske Toplice, skupna ocenjena vrednost sanacijskih del na območju Pomurja za leti 2025 in 2026 pa je 7,5 milijona evrov.
Slaba polovica trase gre v izvedbo
Največ pozornosti so ob obisku posvetili ureditvi nasipov ob reki Muri, za kar je rezerviranih 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost, toda projekti morajo biti izvedeni do konca leta 2026. »Na Muri se bo v prihodnjih dveh letih zgodila največja investicija. To je dvajset kilometrov novih nasipov. Za zgornji del so razpisi že objavljeni, tako da bomo do konca leta izbrali izvajalce in začeli dela,« je poudaril minister. Gre za odseke Krog–Petanjci, Vučja vas in za del odseka v Ljutomeru in Razkrižju. V usklajevanju z mnenjedajalci, natančneje z zavodom za varstvo narave, pa ostaja 24 kilometrov trase za gradnjo nasipa Bistrica na levem bregu in del ljutomerskega nasipa na desnem bregu reke Mure. Gre za območje nasipa, ki je ob lanskih poplavah popustil. Za ta del so sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost več ali manj izgubljena, kar je neposredno priznal tudi minister, ki je dejal, da upa, da »bomo v tem mandatu zaključili vsaj dokumentacijo«. Kot je napovedal, se bodo v začetku prihodnjega leta sestali z župani in zavodom za varstvo narave v upanju, da pridejo do nadomestnih rešitev v smislu zagotovitve nadomestnih habitatov zaradi potrebnih posegov ob ureditvi nasipov. Je pa zagotovil, da ne bodo posegali v najboljša kmetijska zemljišča. Obetajo se skratka še novi krogi pogajanj z mnenjedajalci, presoje vplivov na okolje, če se jim o prostorskih rešitvah ne bo uspelo dogovoriti na ravni občin, pa bo potrebna še priprava državnega prostorskega načrta, ki praviloma traja več let.
Financiranje zadrževalnika ostaja neznanka
Druga regijsko pomembna tema je sebeborski zadrževalnik, ki je pogoj za gradnjo vzhodne soboške obvoznice. Novak je v Murski Soboti dejal, da bi bilo lahko za izvedbo projekta sebeborskega zadrževalnika že vse nared spomladi prihodnje leto, odprto pa ostaja vprašanje njegovega financiranja. Ker naj bi načrt za okrevanje in odpornost kot vir financiranja odpadel, so se zdaj pristojni usmerili na možnost črpanja kohezijskih sredstev. V koheziji za sebeborski zadrževalnik ni predvidenih sredstev, pravijo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, je pa, kot je minuli ponedeljek v odgovoru na poslansko vprašanje Tineta Novaka poudaril minister Aleksander Jevšek, možnost projekt uvrstiti v spremembe programa kohezijske politike, ki jih nameravajo vladi poslati v odločitev februarja prihodnje leto. Ali bo do tega prišlo, je odvisno tako od Novakovega kot Jevškovega ministrstva, kakor tudi od ministrstva za infrastrukturo Alenke Bratušek, ki je na papirju pristojno za celoten projekt obvoznice, skupaj z zadrževalnikom. Glede tega je skratka še veliko »čejev«.
