V gradivu, ki so ga župani prejeli pred sejo, je direktorica Murskega vala Maja Gjergjek zapisala, da so se med drugim prijavili na letni javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev za leto 2020, februarja letos so prejeli dopis o odobritvi sredstev in podpisali pogodbo o sofinanciranju v višini 85.503 evre. Pri tem navaja še aprilsko izjavo kulturnega ministra Vaska Simonitija v zvezi z izplačili denarja po omenjenem razpisu. Simoniti je takrat povedal, da bodo izplačali 30 odstotkov sredstev, izplačilo preostanka pa da bo odvisno od rebalansa proračuna. »Ministrstvo za kulturo je izbranim medijskim izvajalcem glede konkretnega razpisa že odobrilo zneske in z njimi podpisalo pogodbe o višini sredstev, ki so v proračunu že bila zagotovljena … Obenem so omejili znesek izplačila, naše obveznosti pa so ostale enake. Znesek, ki nam je bil potrjen z ministrstva za kulturo, smo mediji že upoštevali pri planu za leto 2020, saj je to zelo pomemben del financiranja,« še piše Gjergjekova. A na omenjenem dopisu direktorice je datum 1. junij 2020, kar je pomembno, saj so se vmes zadeve bistveno spremenile. Po rebalansu proračuna septembra letos so namreč vsi mediji, ki so bili izbrani na razpisu, dobili v celoti izplačana sredstva, kar so nam potrdili tudi na ministrstvu za kulturo.
Zakaj torej s tem niso pred sejo seznanili županov, da bi lahko ti dobili pravo sliko o prihodkih radijske postaje? Predsednik sveta regije Alojz Glavač pojasnjuje, da so si na Murskem valu že pred meseci prizadevali za uvrstitev te problematike na dnevni red seje sveta regije, takrat so tudi poslali omenjeno gradivo, vendar zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo, tega niso mogli uresničiti pred decembrom. Pred zadnjo sejo, kot pravi, so člani predsedstva sveta regije, torej on in oba podpredsednika, župan Kuzme Jožef Škalič in župan Razkrižja Stanko Ivanušič, pregledali predloge Razvojnega centra Murska Sobota za sejo sveta regije in se odločili, da nanjo uvrstijo tudi problematiko Murskega vala. Potem ko so določili dnevni red, so po besedah Glavača tudi predstavnike Murskega vala obvestili o tem, vendar od njih niso zahtevali novega gradiva, misleč, da gre za dalj časa trajajoče težave, ki se medtem niso bistveno spremenile, prav tako jim novega gradiva niso poslali z radijske postaje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Petra Majdič na srečanju partnerjev skupine Business Point
Minulo sredo je v prostorih Business Point ART na Lendavski ulica 1A, v Murski Soboti drugič zapovrstjo potekalo srečanje poslovnih partnerjev poslovne skupine Business Point.
Če se je torej zgodila tako pomembna sprememba pri dejstvu, ki je bilo v gradivu predstavljeno kot eden glavnih problemov pri poslovanju podjetja, bi bilo vsekakor korektno, da bi župane o tem obvestili, preden so ti na seji prisluhnili lastniku Murskega vala Janezu Hanču. Ta v svojem nagovoru županom prav tako ni pojasnil, da so medtem dobili omenjeni denar v celoti. »Nekaj sredstev smo dobili na javnih razpisih,« je vse, kar je povedal glede tega. Zakaj županov niso seznanili s temi spremembami, smo skušali povprašati tudi Gjergjekovo, a nam je v telefonskem pogovoru povedala zgolj, da brez odvetnice ne bo govorila z nami.
Tudi glede stolpa povedali samo del zgodbe
Kot kaže, so na Murskem valu župane zavajali še glede ene zadeve, to je pečarovskega oddajniškega stolpa, na katerem je tudi oddajnik Murskega vala. Lastnik zemljišča, na katerem stoji stolp, to je Župnija Pečarovci, namreč noče podaljšati pogodbe o zemljiškem najemu, ki poteče januarja naslednje leto. Gjergjekova je županom napisala, da bi preselitev stolpa stala vsaj 500 tisoč evrov, in dodala: »Za naš medij je to takšen finančni zalogaj, ki ga ne zmoremo in lahko prenehamo oddajati.« Kdor s problematiko ni podrobneje seznanjen, bi lahko navedeno razumel tako, da gre v celoti za finančno breme Murskega vala. A v resnici je stolp v lasti RTV Slovenija, Murski val pa je samo eden od številnih uporabnikov, ki imajo na njem svoj oddajnik.
Vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze pri RTV Slovenija Miran Dolenec pojasnjuje, da je navedena ocena pretirana. Natančna ocena stroškov selitve stolpa, ki jo vodijo v njegovi enoti, še ni sprejeta, vendar sam ocenjuje, da bi bilo možno celoten projekt postavitve novega stolpa izvesti za okoli 200 tisoč evrov. Prav tako še ni dogovorjeno, kdo bo nosil strošek tega projekta. Kot pravi, bodo zdajšnjim uporabnikom stolpa v Pečarovcih ponudili možnost, da so pri tem soinvestitorji, če tega ne bodo želeli, bo morala strošek v celoti plačati RTV, drugi uporabniki pa bodo morali za uporabo stolpa plačevati najemnino. Celoten postopek selitve stolpa, ki bo poslej stal v bližini Kuštanovec, bi lahko ob predpostavki, da ne bo pritožb ali drugih zapletov, po besedah Dolenca dokončali v enem letu.