Accetto je ob predstavitvi letnega poročila pričakovano opozoril na velik pripad zadev, na kar ustavno sodišče opozarja že več kot 15 let. Število nerešenih zadev so lani z "naporom, ki ni trajno vzdržen", sicer uspeli zmanjšati, "a je pripad vseeno težko obvladovati".
Izpostavil je, da so lansko leto začeli z več kot 2700 nerešenimi zadevami, če odštejejo množične oziroma enakovrstne, pa jih je bilo nekaj več kot 2000. Rešili so 2658 zadev oziroma skoraj 1660 brez množičnih. "Če podatek primerjamo s povprečjem zadnjih sedmih let, je bilo lani rešenih za okoli 40 odstotkov več zadev," je izpostavil.
Opozoril je tudi na čas trajanja postopkov. Lani v začetku leta so imeli na sodišču še sedem zadev, ki so bile vložene leta 2016, skupaj pa je bilo 553 zadev starejših od dveh let. Na koncu leta niso imeli nobene nerešene zadeve več iz let 2016, pa tudi 2017 ne, 315 zadev pa je bilo starejših od dveh let.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pri odkritju najmasivnejše črne luknje doslej sodelovala tudi astrofizičarka iz Pomurka
Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča mnogo bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca.
Kljub temu pa je nerešenih zadev še vedno veliko, je dejal. Zato na ustavnem sodišču znova pozivajo tudi druge nosilce oblasti, da prevzamejo del soodgovornosti in naj pomagajo ustavnemu sodišču, po možnosti s spremembo ustave, če to ne bo mogoče, pa zakonodaje, na ustavnem sodišču si želijo tudi kadrovske in prostorske okrepitve.
"Vloga ustavnega sodišča je, da postavlja precedenčne standarde," je opozoril Accetto, zato meni, da mora biti ustavnemu sodišču olajšana možnost, da samo odbere take primere.
Vrata so zaprta z razlogom
Dotaknil se je tudi odzivov na delo ustavnega sodišča. Kot je dejal, so bili nekajkrat priča tudi shodom pred stavbo sodišča, česar prej niso bili vajeni. Še večkrat pa so deležni odzivov tako strokovne kot splošne javnosti na sprejete odločitve. "Da je odziv kritičen, razumemo, celo sprejemamo, pozdravljamo, smo zanj hvaležni," je dejal Accetto in dejal, da je še bolj dobrodošlo, če se argumentirana strokovna stališča pojavijo že pred odločitvijo ustavnega sodišča, če so primerno izražena.
"Problem nastane, ko se kritika prelevi v osebno ali sistemsko spodkopavanje sodišča, ki je škodljivo za institucijo ali žaljivo za sodnike in pomeni diskreditacijo sodišča in sodnikov," je dejal Accetto.
Obrnil se je tudi na medije, ki želijo priti do informacij o odločitvah takoj po sejah sodišča in opozoril, da se delo na zadevi ne zaključi s sejo, saj se lahko tam sprejeta odločitev "še dopolni, ponovno pretehta, pripravijo se ločena mnenja, in ta včasih vodijo do tega, da sodniki ob tem spremenijo kak pogled na zadevo". "Dokler zadeva ne gre iz hiše, zato ustavno sodišče ne more pojasnjevati, kaj je sprejelo na seji, ker se to še lahko spremeni," je pojasnil in dodal, da so vrata sodišča med obravnavo zadev z razlogom zaprta.
O RTVS
Accetto je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja glede novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). "Dejstvo, da smo ustavni sodniki o noveli zakona o RTVS odločali na desetih sejah, pove, da se sodišče zadeve ni lotilo zlahka," je poudaril in dodal, da so zaradi razprave o noveli zakona o RTVS nekoliko trpele druge zadeve. Zagotovil je, da je odločanje o tej zadevi za ustavno sodišče še vedno absolutno prednostno, za naravo takšnih zadev pa velja, da se jim ustavno sodišče hitreje posveti. "Tudi v tem primeru ste lahko zelo dobro videli, da smo se tega držali oziroma več kot držali in se zelo intenzivno ukvarjali s to zadevo," je poudaril.
Do vsebine ločenih mnenj ustavnih sodnikov, ki so odločali o noveli zakona o RTVS, se Accetto ni želel opredeljevati, se mu pa zdi pozitivno, da je struktura ustavnega sodišča raznolika in da imajo sodniki različna mnenja ali poglede na zadeve, o katerih razpravljajo. Kadar se mnenja krešejo in nizajo argumenti, se lahko odločitev spremeni ali celo izboljša, je poudaril in dodal, da je na idejo polarizacije oziroma razhajanj med mnenji mogoče gledati pozitivno.
Se mu pa zdi nepredstavljivo, da bi sodnik, kadar se z odločitvijo ne strinja, zapustil sejo ustavnega sodišča in s tem onemogočil odločanje o zadevi. Ustavno sodišče mora biti učinkovito, ustavni sodniki morajo sodelovati, "tudi pri glasovanju nimamo pravice, da bi se vzdržali," je poudaril.
Razumljivo je, je dodal, da se kdaj zgodi, da ustavni sodniki iz različnih razlogov niso prisotni na seji, ni pa še prišlo do situacije, da bi bilo sodišče zaradi takšnih odsotnosti sistemsko onemogočeno, je poudaril med drugim.