Kako in kam s kolesom po Pomurju? Tu je nekaj priporočil vodnika
Število rekreativnih kolesarjev v Pomurju narašča, zato je poznavanje pravil varne vožnje pomembnejše kot kdaj koli prej.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kolesarstvo v zadnjih letih doživlja pravi razcvet – tudi po zaslugi uspehov Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča se je število rekreativnih kolesarjev pri nas močno povečalo, po ocenah se jih s kolesarjenjem tedensko ukvarja več kot 300 tisoč. Del tega zagona čutijo tudi v Pomurju, kjer ravninska pokrajina ob Muri ponuja eno najbolj dostopnih kolesarskih doživetij v Sloveniji.
Priprava kolesa na sezono
Preden se podamo na ture, je kolo treba temeljito pregledati. V servisu Gajo iz Murske Sobote opozarjajo, da marsikatero kolo po zimskem mirovanju pride na servis v zanemarjenem stanju – najbolj kritična je po njihovih besedah nategnjena veriga. Prvi korak je pregled pnevmatik, ki med mirovanjem izgubijo zrak, guma pa lahko tudi preperi in med vožnjo nepričakovano poči.
Sledi pregled zavornega sistema – ceste so mokre in posute s peskom, zato za temeljit pregled, zlasti diskovnih zavor, priporočajo obisk servisa. Veriga mora biti čista in podmazana, saj umazanija pospešuje obrabo, pozornost pa je treba nameniti tudi menjalniku.
Kam po Pomurju?
Za izbiro trase in raziskovanje novih poti Jure Kljajić iz Ride Goričko svetuje, naj se kolesar najprej poda po ravnini. »Vedno predlagam, da začnete na ravnini, da dobite tisti pravi občutek prekmurske širine,« pravi in kot najboljšo izbiro navede Sladko pot ali katero od poti ob Muri po Dolinskem in Ravenskem, pa tudi turo od Moravskih Toplic proti Bogojini, kjer se ravnica preplete z blagimi griči Goričkega in razgledi na vinograde.
Njegov najljubši celodnevni izlet, dolg od 40 do 45 kilometrov, se začne z jutranjo kavo pri paviljonu Expano, nadaljuje čez polja do Plečnikove cerkve v Bogojini, Bukovniškega jezera in Vidovega izvira s postankom pri tropskem vrtu Ocean Orchids v Dobrovniku, pot pa se po Tešanovcih in Moravskih Toplicah ter kosilu v lokalni gostilni sklene v Murski Soboti. »Trasa ni naporna, postankov je dovolj in ponuja odličen prerez narave in kulture,« pojasnjuje.
Glede orientacije Kljajić svetuje uporabo navigacijskih aplikacij, kot sta strava in google maps, saj marsikatera makadamska bližnjica med njivami ali gozdna pot na Goričkem ni označena. »Še najboljša opcija pa je, da najameš lokalnega kolesarskega vodnika,« dodaja z nasmehom. Ravninski del Pomurja po njegovih besedah zmore vsak, tudi družine in starejši, Goričko pa je z izposojo e-koles danes dostopno prav vsakemu začetniku.
Varnost in stanje kolesarskih poti
Kljub priljubljenosti kolesarjenja pa infrastruktura marsikje ne sledi povpraševanju, kolesarji se na cestah srečujejo z več tveganji.
»Podatki policije za leto 2025 kažejo, da je v Pomurju v prometnih nesrečah sodeloval kolesar v 81 primerih – to je 11 odstotkov vseh nesreč v regiji, kar je nad slovenskim povprečjem (7 odstotkov). V več kot polovici primerov je bil za nesrečo odgovoren kolesar sam, najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti ali neupoštevanja pravil o prednosti. Med posledicami prevladujejo lažje telesne poškodbe, obravnavali smo tudi en smrtni primer. Število nesreč s kolesarji se občutno poveča poleti, z vrhom v juniju in avgustu,« so sporočili iz PU Murska Sobota.
Podatki SURS kažejo nepričakovan trend: delež vsakodnevnih poti, ki jih Pomurci opravijo s kolesom kot glavnim prevoznim sredstvom, se znižuje – z osem odstotkov leta 2017 na štiri odstotke lani, s čimer je regija padla pod slovensko povprečje (največ danes kolesarita osrednjeslovenska in goriška regija, po 5–6 odstotkov).
Kolo pri nas ostaja predvsem sredstvo za prosti čas, ne vsakdanji prevoz – lani smo 48 odstotkov vseh kolesarskih poti opravili v prostem času, delež pa iz leta v leto raste.
Po drugi strani uvoz koles ostaja visok: lani smo jih v Slovenijo pripeljali skoraj 62.000, največ iz Italije, medtem ko uvoz električnih koles rahlo upada, ta vrsta koles ostaja bistveno dražja, v povprečju namreč stane 1645 evrov.
Kolesarski turizem v Pomurju cveti, a varna infrastruktura za vsakodnevne kolesarje med naselji še vedno nastaja prepočasi in razdrobljeno – medtem ko Murska Sobota dokončuje povezave, kot je steza do Rakičana, marsikje drugje kolesarji še naprej čakajo. Na Goričkem pa namenskih kolesarskih stez skorajda ni, kar še dodatno povečuje možnost nesreč.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
