Na Agri tudi o povezovanju slovenskih kmetov čez meje
Predstavniki koordinacije AGRASLOMAK so se v Gornji Radgoni srečali z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko ter ministrom za kmetijstvo Janezom Ciglerjem Kraljem.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na 64. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je potekalo srečanje predstavnikov koordinacije AGRASLOMAK z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko ter ministrom za kmetijstvo Janezom Ciglerjem Kraljem. Srečanja sta se udeležili tudi državni sekretarki Helena Jaklitsch in Mojca Erjavec.
AGRASLOMAK povezuje slovenske kmetijske organizacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške ter predstavlja most med slovenskimi kmeti v Sloveniji in kmetijskimi organizacijami v zamejstvu. V koordinaciji sodelujejo Kmečka zveza Trst, Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov, Razvojna agencija Slovenska krajina ter Kmečka izobraževalna skupnost Gorski Kotar.
V ospredju prihodnost mladih kmetov
Udeleženci srečanja so izmenjali izkušnje, znanje in dobre prakse ter spregovorili o aktualnih izzivih kmetijstva v Sloveniji in sosednjih državah. Posebno pozornost so namenili mladim, njihovemu vključevanju v kmetovanje in prenosu kmetijskih gospodarstev na mlajše generacije.
Ministrica Suzana Lep Šimenko je ob tem poudarila, da ima kmetijstvo v zamejstvu poleg gospodarskega in razvojnega pomena pomembno vlogo tudi pri ohranjanju slovenske skupnosti, jezika in identitete.
»Ko govorimo o kmetijstvu, ne govorimo le o njegovem razvoju, podeželju in prihodnosti hrane. V zamejstvu govorimo tudi o prostoru, kjer se s pomočjo naših kmetov ohranjata slovenska beseda in slovenska identiteta. Tudi v časih, ko so bile okoliščine zelo težke, se je na zamejskih kmetijah ohranjala slovenska beseda. Za to vam gre iskrena zahvala – Slovenija vam je za to še kako hvaležna,« je dejala.
Predstavniki sodelujočih organizacij so izpostavili pomen tesnejšega povezovanja z matično Slovenijo ter izmenjave informacij, izkušenj in dobrih praks. Kot enega ključnih izzivov so prepoznali zagotavljanje pogojev, v katerih bodo mladi v kmetijstvu videli perspektivo ter možnost za kakovostno življenje in delo na podeželju.
AGRASLOMAK kot zgled povezovanja
Lep Šimenko je izpostavila tudi pionirsko vlogo koordinacije AGRASLOMAK. Kot je poudarila, je bila kmetijska koordinacija med prvimi tovrstnimi oblikami povezovanja slovenskih organizacij iz sosednjih držav, po njenem zgledu pa so pozneje nastale koordinacije tudi na drugih področjih.
»AGRASLOMAK je oral ledino in postal dober zgled tudi za druge oblike povezovanja. Želim si, da dobi nov zagon, predvsem pa, da v svoje vrste pritegne čim več mladih in da skupaj nadaljujemo to dobro zgodbo,« je poudarila ministrica.
Srečanje na sejmu AGRA je tako znova opozorilo na pomen povezovanja slovenskih kmetijskih organizacij prek državnih meja. Sodelovanje po besedah udeležencev ni pomembno le zaradi razvoja kmetijstva in podeželja, temveč tudi zaradi ohranjanja slovenskega jezika, kulture in identitete ter živosti slovenskih skupnosti v sosednjih državah.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 evra!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.