Pomurski muzej pred praznikom odpira nov del prenovljene stalne razstave
Prenovljeni del razstave posvečen mestu Murska Sobota, podeželju in duhovni dediščini
Pred slovenskim kulturnim praznikom se je Pomurski muzej Murska Sobota poklonil kulturi z odprtjem treh prenovljenih sob stalne razstave Ljudje ob Muri; uradno odprtje za obiskovalce bo danes, 5. februarja, ob 18. uri. Na novinarski konferenci so razstavo predstavili direktor muzeja Branko Kerman ter avtorici razstave, etnologinja Jelka Pšajd in zgodovinarka Tadeja Andrejek.
V enem od dveh razstavnih prostorov z imenom Med podeželjem in mestom si je mogoče ogledati zgodovinski razvoj mesta Murska Sobota, in sicer od prvih zametkov mesta v 10. in 12. stoletju do današnjih dni. Kot je povedala Tadeja Andrejek, lahko na razstavi prvič vidimo listino iz 14. stoletja, ki je bila doslej manj znana in ki prvič omenja ime Murska Sobota. Na datum te listine, ki je nastala 16. julija 1384, Murska Sobota praznuje tudi svoj občinski praznik. Novost je tudi predstavitev srednjeveških trgov in mest, ki so se oblikovali v 13. in 14. stoletju in iz katerih so se razvila današnja pomembnejša središča Pomurja. Vsak trg je predstavljen tudi slikovno, s fotografijo ali razglednico, pri nekaterih pa je dodan še kakšen predmet, ki priča o tem kraju. V tej sobi si je mogoče ogledati tudi druge predmete, kot so urbarji rodbine Szapary in recimo mernik z napisom Olsnitz (Murska Sobota po nemško). Na ogled je tudi dokumentarni film, ki s pomočjo arheoloških raziskav, starih kart in prikazov posameznih ulic oriše razvoj kraja od 2. do 21. stoletja. Med razstavljenimi predmeti so tudi taki – med njimi je denimo kljuka, ki je krasila vhod nekdanjega Potrošnika –, ki v obiskovalcih vzbudijo spomine na ne tako davne čase polpretekle zgodovine.
Drugi razstavni prostor je posvečen podeželju, ki ohranja velik del prejšnje stalne postavitve, saj, kot je poudarila Jelka Pšajd, ne podirajo tistega, kar so njihovi predhodniki dobro zastavili. Tako ostaja rekonstrukcija cimprane hiše s prednjo ižo in črno kuhinjo. »Kar je novo, pa je to, da ne govorimo več o Prekmurju, ampak govorimo o Pomurju, torej tudi o desnem bregu Mure, zato prikazujemo poleg te stanovanjske dediščine tudi bivanjsko dediščino s pomočjo videomateriala, kjer se lahko na posnetkih vidi, kakšno je bilo življenje v teh hišah,« tako Pšajdova.
Tretja prenovljena soba z naslovom Neskončna globina duše je posvečena verovanjem in običajem, predstavljeni so vsi pomembni trenutki v življenju človeka, torej rojstvo, poroka in smrt. Predstavljen je pozvačin, ki ga obiskovalci lahko spoznajo tudi interaktivno na način, da si nadenejo pozvačinov klobuk in sekirico. Ob prekmurskem pozvačinu je predstavljen tudi prleški pozavčin, in sicer skozi njegov govor, ki ga lahko preberemo v prleškem narečju. S pomočjo videoposnetka je prikazano tudi zdravljenje uročenega otroka, t. i. zvrčenoga deteta. Kot je pojasnila Pšajdova, gre za verovanje, ki ga sicer poznajo tudi v ostalih delih Slovenije, predvsem pa tukaj, v severovzhodnem. »V preteklosti so verjeli v ženske, ki so s hudim pogledom imele takšno moč, da so 'zvrčile' oziroma uročile dete. Tako dete je bilo nemirno, jokavo in takšno dete je bilo treba ozdraviti. Tako so bile ženske, ki so imele to moč, da uročijo otroka, na drugi strani pa ženske, ki so ga znale pozdraviti. V posnetku sta akterki, ženski z Goričkega, ki sta že pokojni, za muzejske potrebe prikazali, kako je to zdravljenje potekalo.«
Ob razstavi je bila izdana tudi zloženka za obiskovalce, z njo pa Pomurski muzej zaključuje jubilejno 70. leto obstoja muzeja. Tej obletnici bo posvečena tudi 30. številka zbornika, ki bo v kratkem predstavljena javnosti, muzej pa obiskovalce vabi tudi k brezplačnemu ogledu prenovljene razstave na kulturni praznik med 9. in 17. uro.
Celotna prenova predvidoma še to leto
Na novinarski konferenci je bilo povedano tudi, da namerava Pomurski muzej prenovo stalne razstave skleniti še v tem letu. Ostala sta namreč še dva prostora – v enem bo predstavljeno Pomurje v času prve in druge svetovne vojne ter industrija, v drugem pa nameravajo predstaviti stereotipe oziroma posebnosti, ki naj bi veljale za Pomurce.
Pomagajte oblikovati Vestnik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
E-novice
