Jure Kljajić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Sašo Koca iz Tešanovec je eden od dveh podžupanov Občine Moravske Toplice. To funkcijo opravlja že drugi mandat, v tem času pa je razmere in delovanje občine že dobro spoznal. Kot je povedal, je občina v dobri finančni kondiciji, za to pa je ključno skrbno ravnanje s proračunom. 

Jure Kljajić

Dotaknil se je tudi tega, da ni enostavno voditi geografsko največje občine v Pomurju, ki jo sestavlja kar 28 krajev.

"Interesov in želja po investicijah je ogromno, vse to moraš obvladovati. V občini imamo 27 krajevnih skupnosti, vsaka ima svoj svet. Iz proračuna namenjamo krajevnim skupnostim sredstva za delovanje za manjše investicije, ostale peljemo kot občina. Želja je res ogromno, kar je dobro. Če jih ne bi imeli, bi to bilo slabo."

Jure Kljajić

Ob tem je naštel še, katere ključne projekte in investicije so uspeli uresničiti v zadnjem mandatu in katere so trenutno v teku, dotaknil pa se je tudi tistih, za katere si že več let prizadevajo, a jih še niso uspeli uresničiti.

Med njimi je gradnja športne dvorane pri starem lovskem domu v Moravskih Toplicah, pa ureditev središča v Moravskih Toplicah in vzpostavitev podjetniškega inkubatorja v Noršincih. 

Jure Kljajić

V podkastu Kavč je Koca povedal tudi, kako pomembno je, da občani z bolj goričkega dela občine ostanejo doma in si tu najdejo zaposlitev, beseda pa je tekla tudi o spremembah pri vodenju občine, do katerih bo prišlo po letošnjih lokalnih volitvah.

Župan Alojz Glavač se namreč po štirih mandatih ne bo več potegoval za županski stolček, med imeni, ki bi ga lahko nasledila, pa je tudi ime našega tokratnega gosta podkasta. 

Jure Kljajić

V pogovoru boste izvedeli še, ali se je Koca odločil za kandidaturo za župana. 

Jure Kljajić

V nadaljevanju lahko preberete prepis pogovora za naročnike na Vestnikovo digitalno naročnino. 

Damjana: Spoštovani, lepo pozdravljeni v novi epizodi podkasta Kavč. Naš tokratni gost je Sašo Koca, podžupan Občine Moravske Toplice, ki nam bo povedal več o aktualnem dogajanju v občini, pa tudi o osebnih načrtih na karierni poti v prihodnje. Lepo pozdravljeni na našem kavču.

Sašo: Lep pozdrav vam, hvala za vabilo in lep pozdrav vsem gledalcem.

Damjana: Gospod Koca, na našem kavču vas gostimo prvič. Kako se počutite?

Sašo: Zelo dobro imate to urejeno v tem studiu. To pohištvo mi je zelo všeč, tako da če se boste v prihodnje mogoče odločili za zamenjavo, se priporočam za kakšno dobro ceno.

Damjana: Dobro.

Sašo: Tako da zelo lepo, no.

Damjana: Super. Javno nastopanje vam ni tuje, nenazadnje kot podžupan ogromno nastopate na različnih prireditvah v občini, nagovarjate občane in ostale zbrane, tako da s tem verjetno nimate težav.

Sašo: Ne. Ravno včeraj sem nekoliko pospravljal svojo mizo in sem vabilo pospravil v mapo. Sodelavka me je vprašala, kam imam to namenjeno, pa sem ji rekel, da so to vabila za letošnje dogodke, katerih je bilo res zelo veliko in vseh vrst. Upokojenci so imeli dosti dogodkov, pa gasilci, športna društva, razne druge organizacije ... Tudi mi smo nedolgo nazaj praznovali občinski praznik. Skratka, polno dogajanja skozi celo leto.

Damjana: Mhm. In tudi sami ste povsod prisotni.

Sašo: Kot vodstvo občine – župan in oba podžupana – se poskušamo udeleževati večine teh prireditev. Če že drugače ne, s svojo prisotnostjo podpreš tistega, ki neko prireditev organizira, in to se spodobi. Tako je prav.

Damjana: Tako. Omenila sva torej društveno življenje, to je pri vas res zelo pestro. Ste morda tudi sami član katerega društva, se kje udejstvujete?

Sašo: Ja, sem član domačega Prostovoljnega gasilskega društva Tešanovci. Nekoč sem bil tajnik, šel sem skozi nekaj faz izobraževanj in pridobil neki manjši čin tehnične narave. Letos sredi julija je naše društvo praznovalo 130. obletnico ustanovitve, ob čemer smo imeli velik dogodek z vsemi spremljevalnimi aktivnostmi. Tudi sicer se je letos zgodilo mnogo drugih gasilskih prireditev. Mislim, da je bilo kar do 10 obletnic, tekmovanj in vsega drugega. Spomnim se, da je pred kakšnima dvema letoma teh obletnic bilo kar 12, tako da smo bili vsak vikend čez poletje na kakšni gasilski veselici, poleg vsega drugega dogajanja. Zelo pestro. Potem so tu še športna društva – tekme klubov velikega in malega nogometa, judo ... Pa upokojenci, ki so tudi nedolgo nazaj praznovali 30 let obstoja. Hokejski klub se je v zadnjih letih na novi infrastrukturi v Tešanovcih zelo razvil, nedolgo tega so imeli mednarodni turnir z zelo velikim številom obiskovalcev. Vsak vikend se nekaj najde, celo med tednom je kakšna prireditev. Veseli me, da so te prireditve dobro obiskane. Vsak lahko najde nekaj zase, saj imamo poleg turističnih dogodkov na voljo še prireditve društev in drugih organizacij.

Damjana: Za društva bi torej lahko dejali, da zelo bogatijo življenje v občini.

Sašo: To je osnova delovanja javnega življenja v občini; društva res zelo bogatijo skupnost. Vsak prispeva na svoj način – od gasilstva, zaščite in reševanja do skrbi za upokojence, športnega, kulturnega in turističnega udejstvovanja. Društvo Moravske zvezdice je bilo na primer ustanovljeno pred približno dvema letoma. Ob vsakem letnem času primerno okrasijo avtobusne postaje na različnih lokacijah po Moravskih Toplicah. Tega do sedaj ni bilo in je zelo dobrodošlo. Zdaj v jesenskem času je lepo videti z bučami okrašeno avtobusno postajo, pozimi pa s palčki in ostalimi prazničnimi motivi. In tako je tudi drugje. Prejšnji vikend smo v Radešincih kuhali bograč, dogodka sem se udeležil tudi sam s svojo ekipo. Tudi tam vsako leto iz bal pripravljajo različne skulpture, ki so pogosto objavljene v medijih. Skratka, vsepovsod se nekaj dogaja, recimo tudi v Bukovnici. Vsaka vas prispeva na svoj način.

Damjana: Prispeva k temu.

Sašo: Da, k videzu urejene, turistične in privlačne krajine.

Damjana: Če sva torej že pri občini: Občina Moravske Toplice je geografsko največja v Pomurju. Sestavlja jo kar 28 krajev oziroma naselij, od katerih je pet dvojezičnih. Kako zahtevno je voditi tako veliko občino in pri tem skrbeti za enakomeren razvoj vseh naselij?

Sašo: Ni tako enostavno, saj je interesov za delovanje ter želja po investicijah in vsem drugem ogromno, zato moraš te interese nekako usklajevati. Drži, imamo pet dvojezičnih naselij, dvojezičnost pa je naše bogastvo. Tam imajo ogromno prireditev, ki se jih tudi sam poskušam čim več udeležiti. V teh 28 vaseh imamo 27 krajevnih skupnosti. Vse so pravne osebe s svojimi organi – svetom KS in predsednikom. Vsak predsednik skrbi za investicije in urejenost v vasi. Občina krajevnim skupnostim nameni sredstva v proračunu in vsaka KS ima vsako leto na voljo določen znesek za manjše investicije, medtem ko večje vodimo na občini. Želja po večjih investicijah je ogromno, kar je v bistvu dobro. Če ne bi bilo teh želja in interesov, bi bilo to slabo za prihodnost. Nabor želja torej imamo, vsako leto se spreminjajo in dodajajo. Veseli smo, da obstajajo takšni pobude in "pritiski" po investicijah po vaseh. Dolgoročno je to super.

Damjana: Funkcijo podžupana opravljate že drugi mandat. V tem času ste delovanje in življenje v občini – seveda tudi s perspektive občana – zelo dobro spoznali. V kakšni kondiciji je občina trenutno?

Sašo: Občina je v dobri kondiciji. Finančno smo stabilni in sproti plačujemo svoje obveznosti. Vedno pa imamo tudi nekaj rezerve, kar je nujno, saj v današnjih časih nikoli ne veš, kaj se lahko pripeti. Je pa res, kot ste omenili, da sem podžupan drugi mandat in včasih so potrebna leta, da določene stvari dojameš. Ko sem pred 16 leti postal občinski svetnik v prvem mandatu, sem mislil, da je proračun preprosto denar, ki ga razdelimo. Ni mi bilo jasno, zakaj takratni župan zavrača moje predloge. Kot predsednik krajevne skupnosti v Tešanovcih sem želel, da nekaj naredimo. Rekel sem mu: "Tega preprosto ne bomo delali, to črtamo iz proračuna in namesto tega naredimo to." Župan pa mi je odvrnil: "Kje pa boš dobil finančni vir? Vir moraš najti." Sem si mislil: "Saj vir je proračun." Ampak z leti ugotoviš, da ...

Damjana: Ni vse tako enostavno.

Sašo: Ni vse tako enostavno. Vedno moraš imeti za posamezno stvar zagotovljena sredstva in izjemno skrbno ravnati s proračunom. Skrbeti za tako veliko občino res ni lahko. Ker se lahko kadarkoli kaj zgodi, moramo imeti rezerve in biti pripravljeni na vse.

Damjana: Če se zdaj ozreva samo na ta zadnji mandat, katere večje in ključne projekte ter investicije bi izpostavili, da ste jih uspeli uresničiti, in kateri so trenutno še v teku?

Sašo: Trenutno zaključujemo gradnjo vodovoda na Martjanskem bregu, hkrati z električno infrastrukturo in optičnim omrežjem. Odprto gradbišče imamo v Fokovcih, kjer poteka obnova otroškega igrišča pri šoli. Prav tako v Fokovcih preurejamo zbirni center, gradi pa se tudi prizidek k Osnovni šoli Bogojina. Vsi ti projekti so nastali v tem mandatu in se zdaj realizirajo. Pred nami so projekti iz dogovora za razvoj regij, kar vključuje kolesarske poti, zelene sisteme in podjetniški inkubator. Že pred prejšnjimi volitvami smo s Krajevno skupnostjo Martjanci podpisali dogovor, da občini odstopi stavbno pravico za obnovo zdravstvene postaje. Pridobivanje sredstev in priprava projektne dokumentacije sta trajala več let, zdaj pa smo v fazi izbire izvajalca, tako da bo projekt šel v izvedbo v naslednjem letu. V tem mandatu smo imeli tudi specifične izzive; pred leti se je namreč zgradil vodovodni sistem B na območjih, kjer prej vodovoda sploh ni bilo, ali pa je šlo za majhne vaške vodovode v samoupravljanju, kar dandanes žal ne gre več.

Damjana: Ja.

Sašo: Takrat se je precej poškodovala cestna infrastruktura. Zato smo sprejeli odločitev: ali ceste le na hitro "zaflikamo", ali pa gremo v Fokovcih in Filovcih v celovito zgodbo in hkrati vgradimo še elektromrežje ter optično omrežje. To je sicer pomenilo dodatno poškodovanje infrastrukture, saj so bile asfaltne površine povsem neuporabne. S sanacijo smo se hvala bogu v tem mandatu – zdaj poteka še zadnja faza v Filovcih – zaključili. Tako bomo v prihodnje denar, ki je doslej šel za asfalte, lahko namenili za druge potrebne projekte.

Damjana: Že nekaj časa se omenja tudi gradnja športnega objekta v občini ter ureditev središča Moravskih Toplic. Omenili ste podjetniški inkubator. V kateri fazi so trenutno ti projekti in kateri ima največjo prioriteto?

Sašo: Za športno dvorano pri nekdanjem tiskarskem domu v Moravskih Toplicah drži, da je gradbeno dovoljenje že pridobljeno. Podpisana so tudi pisma o nameri z največjima turističnima deležnikoma. Trenutno se čaka na primeren razpis, saj občina sama celotne investicije ne zmore. Prioritete moramo namreč zastaviti tako, da so za občino ob pomoči razpisov realno izvedljive. Prav tako menim, da je središče Moravskih Toplic po vseh teh letih potrebno ureditve. Poleg tega imamo ogromno manjših investicij, ki jih redno izvajamo po vseh vaseh. Kot pogosto poudarim: občan iz Ivancev morda sploh ne opazi, kaj smo postorili v Motvarjevcih ali v Lončarovcih, kjer smo na primer ravno zaključili z gradnjo manjkajoče cestne infrastrukture. Kaj ste me vprašali še?

Damjana: Podjetniški inkubator in središče.

Sašo: Poleg vsega omenjenega je tu še podjetniški inkubator v Noršincih. Tam imamo že izbranega izvajalca, vloga za potrditev financiranja pa je oddana na ministrstvo. Ker smo zahtevane dopolnitve že uredili, pričakujemo potrditev v kratkem, nakar bo lahko stekla preureditev vaškega gasilskega doma. Ko sva ravno pri krajevnih skupnostih in njihovih željah, naj dodam, da naše javno komunalno podjetje letos namenja preko milijon evrov za vzdrževanje cest in cestnega omrežja. To pokriva tako zimsko službo kot tudi množico majhnih investicij, ki jih večina ne opazi. Bodisi gre za prepuste, urejanje bankin ali hitra vzdrževalna dela – tega je res ogromno in sredstva se neposredno porabijo za te namene. Zato lahko brez težav rečemo, da imamo infrastrukturo v naši občini zelo zgledno urejeno. Nismo pa nikoli povsem na koncu; ta cikel se bo čez 20 let verjetno zopet ponovil.

Damjana: Dejali ste, da marsikdo ne vidi, kaj vse je bilo postorjeno. Verjetno so na ta račun včasih prisotni tudi kakšni negativni komentarji. Kako se s tem soočate?

Sašo: Kritika je vedno dobrodošla in osebno jo rad sprejmem, saj poskrbi, da se človek ne razvadi. Če ti nihče ne poda povratne informacije, živiš v iluziji, da vse delaš prav. Sprejemamo kritike, da lahko na njihovi podlagi sprejmemo pametne odločitve. Drži pa, kot sem dejal, da marsikdo marsičesa ne vidi. Občinska uprava je izjemno obremenjena z raznimi projekti. Večkrat pač ne gre vse tako hitro, kot bi si želeli, zaradi postopkov javnega naročanja in strogih pravil v javnem sektorju. Samo za asfaltiranje enega parkirišča, ki ga načrtujemo pri Selakovcih, nam pridobivanje ponudb in njihova korekcija za doseganje čim boljše cene vzameta mesec ali dva. Ti postopki včasih trajajo predolgo; marsikaj več bi se dalo postoriti, če bi bila birokracija v državi vsaj malo manj obsežna.

Damjana: Večkrat sva omenila podjetniški inkubator. Kako pomemben je razvoj podjetništva za vašo občino in občane? Koliko pozornosti ste temu namenjali do sedaj in koliko je nameravate v prihodnje?

Sašo: Priznam, da smo privatnemu sektorju morda namenjali premalo pozornosti. To želimo spremeniti. Ta podjetniški inkubator je minimalna, a pomembna sprememba na boljše, saj bomo lahko gostili zagonska podjetja (start-upe) in izvajali delavnice. V sosednjih občinah opažam spodbude za podjetnike in to bi si želel vpeljati tudi pri nas. V proračunu smo za ta namen vsako leto sicer predvideli nekaj malega, vendar sredstev nismo realizirali. To je potrebno spremeniti. Vemo, da so glavne dejavnosti v naši občini turizem, kmetijstvo in storitvene dejavnosti. Te panoge moramo podpirati – od najmanjšega samostojnega podjetnika do večjih podjetij. To želim v naslednjem mandatu spremeniti, vendar pa se tega ne smemo lotiti na pamet. Uporabiti moramo pristop, v katerega bodo vključeni vsi deležniki. Ti morajo izpostaviti, kje tičijo težave in kaj si želijo, da bomo lahko skupaj stopili naproti boljšemu jutri.

Damjana: Omenili ste turizem. Občina se vseskozi izpostavlja kot ena vodilnih na področju turizma v celotni državi, ne le v Pomurju. Temu pritrjujejo tudi podatki o številu nočitev, številu gostov, pa tudi številu prenočitvenih kapacitet oziroma ponudnikov. Bi lahko rekli, da gre ta turistični razvoj predvsem v ravninskem delu občine, medtem ko je gorički del nekoliko zapostavljen?

Sašo: Strašno ne maram ločevanja občine na ravninski in gorički del, saj smo vsi občani Občine Moravske Toplice. Drži, da je ravninski del nekoliko bolj poseljen kot gorički, vendar ima vsak svoje izzive in prednosti. Turizem je zagotovo ena od primarnih dejavnosti v občini. Nedavno objavljena statistika nočitev v regiji kaže, da je približno 60 % vseh nočitev ustvarjenih prav v naši občini. Privlačnost prekmurske krajine in naše občine nasploh je k temu veliko pripomogla, predvsem zato, ker se je v zadnjem času zgradilo več objektov. Država je podprla velike projekte – hotel v Tešanovcih, resort v Suhem Vrhu, resort v Martincih in še en hotel v gradnji ... Gre za večmilijonske investicije, ki bodo v prihodnje dodale močan pečat našemu turizmu. Pred leti smo obnovili tudi TIC (Turistično-informacijski center), ga preselili na novo lokacijo in opolnomočili. Morda bi ga lahko izkoristili za organizacijo še večjih dogodkov, saj se včasih zdi, da nam kakšen večji dogodek – kakršne vidimo v drugih občinah – manjka. Ocenili bomo, kaj se da storiti. Res pa bi si želel ustvariti posebno turistično ali izobraževalno zgodbo na goričkem delu občine. Goričko moramo opolnomočiti, da se ljudje ne bodo selili drugam, temveč bodo ostali doma. Razmišljamo, kako in kaj; imamo več idej, o katerih pa trenutno še ne bi preveč razglabljal, saj mora biti pristop sistematičen. Na goričkem delu občine je izjemen potencial za razvoj marsikatere dejavnosti. Ljudje skrbijo za krajino, se izobražujejo, imamo precej študentov. Ne bi želel, da se odselijo v urbana središča in tam gradijo kariero. Ponuditi jim moramo možnosti, da z neko skupno lokalno zgodbo ostanejo doma in sami prevzamejo odgovornost za razvoj Goričkega.

Damjana: Dotakniti se morava tudi sprememb. Pri vas bo po letošnjih lokalnih volitvah zagotovo prišlo do sprememb na čelu občine, saj se župan Alojz Glavač po štirih mandatih ne bo več potegoval za županski stolček. V kako velike čevlje pa bo po vašem mnenju stopil njegov naslednik?

Sašo: V zelo velike čevlje. Alojz Glavač je bil župan štiri mandate in je s svojo preudarnostjo, treznostjo, umirjenostjo in nezaletavostjo pustil velik pečat v načinu delovanja občine. Zame osebno je zgled, kako se mora občina voditi – ne iz pisarne, ampak predvsem s terena. In to brez praznih obljub. Vedeti moraš, kakšne so realne možnosti, in občino voditi v tej smeri. Nikoli ne smeš obljubljati "gradov v oblakih", če veš, da to ni mogoče. Ko neizvedljive obljube padejo v vodo, ljudje ostanejo žalostni in razočarani. Zato je včasih izjemno težko reči ne, a velikokrat je to nujno potrebno, da se ohrani zdravo in pozitivno vzdušje v javnem delovanju občine.

Damjana: Med imeni, ki bi lahko nasledila župana Glavača, je tudi vaše. Lahko že sedaj poveste kaj več o morebitni kandidaturi, ali se boste zaenkrat še vzdržali?

Sašo: Drži, da o tem že dlje časa razmišljam. Veliko ljudi me na prireditvah in na ulici nagovarja k temu, predvsem na podlagi mojih dosedanjih izkušenj in preteklega dela. Več bom povedal v kratkem, vam pa lahko namignem, da nad odločitvijo ne boste zelo presenečeni.

Damjana: Dobro. Torej, če beremo med vrsticami, si lahko na to vprašanje odgovorimo kar sami.

Sašo: Tako je, ja.

Damjana: Če se boste torej odločili za kandidaturo ...

Sašo: Če, seveda, ja.

Damjana: Tako je, če vam bo uspelo priti na županski stolček – za kaj se boste zavzemali? Katere so tiste potrebe oziroma želje, ki jih je po vašem mnenju še potrebno uresničiti? Želja je verjetno vsaj toliko, kot je občanov.

Sašo: To drži, a ključno je ohraniti treznost in to občino preudarno voditi naprej brez večjih pretresov. Iluzorno je pričakovati, da se bo vse korenito spremenilo, če pride nekdo nov. Ne bo se, saj je sistem delovanja občin takšen, kakršen je. Voziš "slalom", da za svojo občino narediš čim več dobrega. Pozabil sem morda omeniti področje varnosti. Še naprej bomo skrbeli za varnost občanov, predvsem ob neurjih in naravnih nesrečah, ki jih je – kot poročate tudi vi – ogromno. Naš operativni sistem je zelo funkcionalen: imamo dobro organiziran štab Civilne zaščite z izkušenim poveljnikom mag. Škerlakom, odlično javno komunalno podjetje in vsa prostovoljna gasilska društva. Ob morebitnem neurju je takoj aktiviran štab Civilne zaščite, ki skupaj z regijskim centrom in s pomočjo predpripravljenih scenarijev točno ve, kaj mora storiti. Na to se lahko zanese vsak občan; v stiski ne bo nikoli prepuščen samemu sebi. Na to sem zares ponosen. Seveda bomo še naprej posvečali pozornost investicijam, razvoju turizma in skrbi za krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so temelj našega delovanja, brez njih si vodenja občine sploh ne predstavljam. Zagotovili bomo kontinuiteto dosedanjega dela, a seveda z novimi idejami in svežim pridihom. Ne bom pa obljubljal čez noč izvedenih monumentalnih sprememb, ker to preprosto ni mogoče. Še naprej se bomo trudili, razvijali nove projekte in verjamem, da bo občina tudi v prihodnje odlično delovala.

Damjana: Za zaključek najinega pogovora poudariva še to. Vedno izpostavljate, da je za dobrobit občanov ključna energija mlajše generacije, prepletena z izkušnjami starejše.

Sašo: To res vedno poudarjam.

Damjana: Tega se s sodelavci držite tudi sedaj v občinski upravi.

Sašo: To je moje življenjsko načelo, in sicer vsepovsod – tako v javnem delovanju občine kot tudi v zasebnem življenju. Mladi pogosto mislijo, da vse vedo, a z leti ugotoviš, da včasih preprosto nisi še dovolj izkušen. Dobro je prisluhniti starejšim, saj so v življenju že marsikaj prestali in imajo ogromno znanja. Prav zaradi njihovih nasvetov se mladim ni treba nepotrebno zaletavati in delati istih napak. Če združiš znanje in modrost starejših ter ideje in svežino mladih, dobiš zmagovalno kombinacijo na številnih področjih življenja.

Damjana: Pa skleniva najin današnji pogovor s to lepo mislijo. Sašo Koca, hvala, da ste si vzeli čas in prišli v naš studio.

Sašo: Hvala tudi vam. Ponudba glede kavča in pohištva pa še zmeraj velja.

Damjana: Velja.

Sašo: Hvala.

Damjana: Hvala tudi vam, spoštovano občinstvo, za pozornost. Če vam je bil današnji pogovor všeč, ga delite s prijatelji ali pustite kak komentar. Se gledamo prihodnjič na našem kavču.

Jure Kljajić