Dobrovniški župan Marjan Kardinar: Majhna občina lahko doseže velike stvari
Občina Dobrovnik je v skoraj treh desetletjih zrasla v razvojno okolje, ki danes stavi na gospodarstvo, turizem, geotermijo in velike investicijske projekte
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar, ki je na tej funkcij že od ustanovitve občine leta 1998, je v pogovoru za Vestnik spregovoril o začetkih lokalne samouprave, največjih razvojnih projektih, prihodnosti Pomurja in izzivih, ki čakajo občino v prihodnjih letih.
Ko se danes spomnite na leto 1998 in ustanovitev občine – kaj je bila največja iluzija lokalne samouprave in kaj njena največja prednost?
»Največja iluzija je bilo prepričanje, da bo lokalna samouprava hitro rešila vse težave in prinesla veliko denarja za razvoj. Na začetku smo imeli ogromno pričakovanj, realnost pa je bila precej bolj zahtevna. Proračun je bil skromen, investicij skoraj ni bilo, zato smo morali veliko stvari graditi postopoma in z veliko potrpežljivosti. Hitro smo ugotovili, da brez vztrajnosti in dobrega načrtovanja ne bo šlo.
Največja prednost lokalne samouprave pa ostaja neposreden stik z ljudmi. Občina najbolje pozna potrebe domačega okolja in lahko hitreje sprejema odločitve. To se kaže pri razvoju infrastrukture, pripravi projektov in tudi pri ohranjanju dvojezičnosti, ki jo razumem kot veliko bogastvo našega prostora, hkrati pa tudi kot izziv ter odgovornost.«
Začetek verjetno ni bil enostaven?
»Ko so nastajale nove občine, smo imeli velike želje in pričakovanja. Nastajale so majhne občine iz velikih sistemov in vsi smo si želeli razvoja.
Na začetku nismo imeli praktično ničesar – ne prostorov, ne računalnikov, ne opreme. Prvi mesec sem delal doma, v svojem kabinetu. Kasneje nam je policija odstopila dva manjša prostora v bloku, kjer smo začeli delovati. Takrat smo bili zaposleni trije: tajnica, računovodkinja in jaz. Tako se je začela zgodba Občine Dobrovnik.
Kasneje smo iskali trajnejšo rešitev in se preselili v stare občinske prostore, nato pa začeli razmišljati o skupnem občinskem središču. Moja ideja je bila, da bi bile vse pomembne službe na enem mestu – občina, pošta, zdravstvena ambulanta, lekarna, krajevni urad, policija, kulturni dom in prostori društev.
Danes lahko rečemo, da imamo v občini zelo dobro urejeno osnovno infrastrukturo. Med prvimi smo imeli optiko do vseh objektov in zgodaj smo začeli razvijati tudi elektronske storitve. Naš cilj je bil vedno, da tudi majhna občina ponudi kakovost življenja, primerljivo z večjimi urbanimi središči. Kljub temu pa ostaja največji izziv zadržati mlade doma. Želimo jim ponuditi možnosti za življenje, delo in razvoj in upamo na najboljše.«
Ste bili v vseh teh letih kdaj blizu temu, da bi odstopili?
»Ne, nikoli resno. Seveda so bili težki trenutki, posebej pri večjih projektih in zahtevnih odločitvah. Vsak župan se srečuje s pritiski, kritikami in različnimi interesi. Toda vedno sem imel občutek odgovornosti do ljudi, ki so mi zaupali mandat. Veliko mi pomeni tudi podpora ekipe in občanov, zato sem vedno vztrajal do konca.«
Se vam zdi, da je država skozi desetletja majhne občine bolj krepila ali administrativno dušila?
»Žal bi rekel, da bolj dušila kot krepila. Občine smo dobivale vedno več nalog in obveznosti, financiranje pa pogosto ni sledilo dejanskim potrebam. Birokracije je vedno več, postopki so zahtevni, občine pa moramo kljub temu zagotavljati storitve, ki jih ljudje upravičeno pričakujejo.
Kljub temu nam je v Dobrovniku uspelo realizirati za okoli 50 milijonov evrov projektov v 26 letih. To nam je uspelo predvsem z dobro organizacijo, evropskimi sredstvi in vztrajnostjo. Prepričan sem, da Slovenija potrebuje močnejšo regionalizacijo, saj bodo manjše občine brez tega dolgoročno težje sledile razvojnim izzivom.«
Kako se je po vaših izkušnjah spremenil profil župana od devetdesetih let do danes?
»V devetdesetih letih je bil župan predvsem človek, ki je skrbel za osnovni razvoj občine. Takrat smo gradili ceste, vodovode, kanalizacijo in osnovno infrastrukturo. Danes pa je funkcija bistveno bolj kompleksna.
Župan mora danes obvladati evropske razpise, zakonodajo, projektno vodenje, finance in razvojne strategije. Poleg tega mora povezovati različne interese – od gospodarstva in društev do države in evropskih institucij. Funkcija je postala veliko bolj zahtevna kot nekoč.«
Ste eden dolgoletnih županov v Pomurju. Kaj je po vašem recept za tako dolgo politično podporo?
»Vedno mi je nekoliko nerodno govoriti o tem, po drugi strani pa takšna podpora pomeni tudi veliko odgovornost. Če pogledam nazaj, je bila moja življenjska in politična pot zelo zanimiva.
Odločitev za delo v lokalni politiki ni bila enostavna, predvsem zato, ker sem bil tukaj 'prišlek'. Sem namreč rojeni Prlek iz okolice Ljutomera oziroma Krapja. Vendar sem Prekmurje doživljal vse svoje življenje. Že kot otrok sem bil povezan z Muro, Ižakovci in Melinci, kasneje pa tudi prek šolanja in dela. Posebna zgodba je bila vključitev v dvojezično okolje. Prekmurje ima različne značaje in različne zgodbe – goričko, ravensko in dolinsko. Ljudje so različni, vendar če se odločiš živeti tukaj, moraš to sprejeti.
Tako da za dolgotrajno podporo verjetno stojijo predvsem vztrajnost, doslednost in rezultati. Nikoli nisem obljubljal čudežev ali hitrih rešitev. Vedno sem verjel v postopni razvoj in konkretno delo. Ljudje hitro prepoznajo, ali nekdo dela iskreno ali samo govori. V vseh teh letih smo realizirali številne projekte, izboljšali infrastrukturo, razvijali turizem in gospodarstvo ter izboljšali razmere za življenje v občini. Mislim, da ljudje to cenijo.«
Bi danes kaj naredili drugače kot v prvem mandatu?
»Danes bi več pozornosti namenil zgodnjemu prostorskemu načrtovanju in regionalnemu povezovanju. Takrat smo se vsi učili sproti. Marsikateri projekt bi danes lažje izvajali, če bi nekatere postopke začeli prej. Izkušnje pridejo z leti.«
Dobrovnik je danes precej bolj prepoznaven kot pred dvema desetletjema. Kaj je bila največja razvojna prelomnica?
»Ključnih je bilo več stvari. Pomembne so bile spremembe prostorskih aktov, ki so omogočile prihod novih dejavnosti in investitorjev. Velik pomen ima tudi razvoj območja Bukovniškega jezera, ki je postalo ena pomembnejših turističnih točk v regiji.
Pomembno vlogo je imelo tudi uspešno črpanje evropskih sredstev. Brez evropskih projektov danes številnih investicij ne bi mogli izvesti.«
Kateri projekt vam je povzročil največ sivih las?
»Najzahtevnejši projekti zahtevajo veliko znanja, takšna sta bila recimo projekta dolinske kanalizacije, kjer je sodelovalo šest občin, in pomurski vodovod, kjer je sodelovalo vseh 27 pomurskih občin. To so bili veliki infrastrukturni projekti, predvsem zaradi odkupa zemljišč, dolgotrajnih postopkov in različnih interesov. Pri takšnih projektih hitro pride do nesoglasij in nasprotovanj. Včasih smo si ljudje največja ovira.«
Na kateri projekt ste najbolj ponosni?
»Najbolj sem ponosen na dokončanje osnovne komunalne in prometne infrastrukture in na razvoj turizma ob Bukovniškem jezeru, pa tudi na razvoj gospodarstva v kmetijsko-poslovni coni. Ko pogledamo stanje izpred dvajsetih let in stanje danes, je razlika vidna in obeta.
Pomembno se mi zdi tudi dobro sobivanje v dvojezični občini. To je velika vrednota našega prostora.«
Katere investicije imajo trenutno največjo prioriteto?
»Najprej je treba poudariti, da najbolj želimo ohraniti obstoječe gospodarstvo v občini. Med najpomembnejšimi projekti v občini so trenutno dokončanje doma starejših občanov, nadaljnji razvoj območja Bukovniškega jezera ter projekt rastlinjakov GreenGardens v Žitkovcih, kar je ena največjih razvojnih priložnosti za občino in širšo regijo.
Ob tem izvajamo tudi projekt Zeleno-modra povezovalna os naselja Dobrovnik, vreden 1.049.427,13 evra, ki ga v celoti financira ministrstvo za naravne vire in prostor. Projekt zajema ureditev pešpoti, novo javno razsvetljavo, zasaditev dreves in grmovnic, postavitev urbane opreme ter ureditev parka spominov. Gre za pomembno investicijo v kakovost bivanja in trajnostni razvoj naselja.
Pomemben projekt je tudi gradnja športnorekreacijskega centra Dobrovnik, ki bo občanom ponudil sodobne garderobe, klubske in fitnes prostore ter teraso za druženje in različne dogodke. Projekt bo potekal v treh fazah – najprej gradnja pritličja s streho, nato nadstropja in na koncu še ureditev okolice.
Velik poudarek namenjamo povezovanju lokalne kulinarike, pridelave in izobraževanja s projektom Tradicija na krožniku. V okviru projekta bomo uredili in posodobili ampelografski sadovnjak, da bo vir lokalnih surovin ter prostor za delavnice, predstavitve in izobraževanja. Vrednost občinskega dela projekta je 68.930 evrov, projekt pa je delno sofinanciran iz sredstev LAS.
Na področju izobraževanja izvajamo prizidavo DOŠ Dobrovnik, s katero izboljšujemo prostorske razmere šole. Projekt zajema nadgradnjo učilnic, dozidavo shramb, ureditev arhiva ter postavitev nadstreška. Skupna vrednost investicije je 1.381.375 evrov, projekt pa delno financira ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Med pomembnejšimi je tudi projekt Mostovi dediščine in prihodnosti: trajnostni razvoj za raznolike skupnosti, ki je namenjen krepitvi skupnosti, ohranjanju kulturne dediščine in izboljšanju kakovosti življenja na narodnostno mešanem obmejnem območju. V občinski zgradbi v Dobrovniku in vaškem domu Žitkovci bodo nastali novi skupnostni prostori za kulturo, izobraževanje, medgeneracijsko sodelovanje ter aktivnosti za zdrav življenjski slog.
Posebno pozornost namenjamo izboljšanju razmer v romskem naselju Dobrovnik I. Občina je za ureditev komunalne infrastrukture pridobila 86.559 evrov nepovratnih sredstev. Projekt zajema sanacijo črpališča, ureditev dostopne ceste in izboljšanje odvodnjavanja, skupna vrednost investicije pa je 107.530 evrov. Zgraditi želimo tudi nova stanovanja.
Sklad kmetijskih zemljišč RS ureja projekt komasacije. Direkcija RS za ceste je lani uredila državno cesto Strehovci–Dobrovnik in cesto Žitkovci do meje z Madžarsko. Poteka tudi sanacija medobčinske ceste Dobrovnik–Turnišče–Lendava. V Strehovcih pa urejamo manjše infrastrukturne projekte, pomembne za razvoj vasi.
Občinski svet je nedavno sprejel rebalans proračuna za leto 2026 v vrednosti 4,5 milijona evrov, ki nam omogoča vse naštete investicije in projekte ter ohranitev financiranja šole in vrtca, društev, vseh ustanov občine in po zakonu tudi v Pomurju.«
Eden največjih projektov ne samo občine, ampak tudi države so rastlinjaki v Žitkovcih. Kako pomemben projekt je to za Dobrovnik?
»Gre za enega največjih razvojnih projektov v občini in širši regiji. Lokacija za rastlinjake je bila v prostorskih načrtih predvidena že pred leti. Takrat smo razmišljali predvsem o tem, kako izkoristiti naravne danosti, predvsem geotermalno energijo in kmetijsko tradicijo območja. Projekt temelji na sodobni pridelavi zelenjave in uporabi geotermalne energije. Po našem mnenju bo to eden največjih projektov na področju zelenjadarstva v Sloveniji.«
Kako poteka, kako daleč je?
»Projekt poteka skladno z načrti. Občina je uredila prostorske pogoje in infrastrukturo. Zdaj glavni del aktivnosti poteka na strani investitorja. Gre za projekt, ki temelji na izkoriščanju geotermalne energije in sodobni tehnologiji pridelave zelenjave. Že pred leti smo v prostorskih načrtih določili območje, namenjeno rastlinjakom in kmetijstvu.
Ta lokacija je bila načrtovana prav z mislijo na izkoriščanje naravnih danosti občine. Veliko let smo se trudili, da bi projekt sploh lahko zaživel. Pridobiti je bilo treba vso potrebno infrastrukturo – cesto, kanalizacijo, vodovod, elektriko in dovoljenja. Eden večjih izzivov je električno omrežje.
Omrežje med Mursko Soboto in Lendavo ni povsod dovolj zmogljivo za tako velik projekt. Potrebne so dodatne nadgradnje omrežja in močnejša infrastruktura. Za prvo in drugo fazo projekta je elektrike dovolj, za tretjo fazo pa bodo potrebne dodatne investicije v omrežje. Zato potekajo pogovori z Elektrom Maribor.
Načrtovano je, da bi najprej uredili infrastrukturo in tehnične objekte, nato pa začeli gradnjo rastlinjakov in v nadaljevanju bo stekla tudi proizvodnja. Če bodo vsi postopki dokončani po načrtih, pričakujemo, da bi lahko prva proizvodnja stekla konec leta oziroma v začetku naslednjega. Seveda je vse odvisno od dinamike gradnje in še zadnjih dovoljenj.«
Projekt bo prinesel nova delovna mesta in dodatno spodbudil razvoj regije.
»Tako je. Projekt bo imel velik vpliv na razvoj občine in širše regije. Prinesel bo nova delovna mesta, dodatni gospodarski razvoj in večjo prepoznavnost kraja. Želimo si, da bi bilo čim več zaposlenih domačinov, čeprav bo zaradi obsega projekta potrebno vključevanje širšega kadra iz regije.
Pomembno je tudi, da projekt prinaša sodobno tehnologijo in nova znanja. Pri projektu sodelujejo strokovnjaki iz tujine, držav, kjer imajo ogromne rastlinjake in dolgo tradicijo takšne proizvodnje. Občina ne more sama financirati tako velikih investicij, zato je naša naloga predvsem zagotavljanje pogojev – od zemljišč in komunalne infrastrukture do sodelovanja pri pridobivanju dovoljenj. Prepričani smo, da bodo rastlinjaki pomembno vplivali na razvoj občine, povečali prepoznavnost kraja in okrepili lokalno gospodarstvo, takšni projekti lahko pomembno zmanjšajo odseljevanje mladih iz regije.«
Precej pozornosti namenjate tudi Bukovniškemu jezeru.
»Drži, Bukovniško jezero je ena največjih razvojnih priložnosti občine. Že dolgo razmišljamo o revitalizaciji jezera – čiščenju mulja, izboljšanju kakovosti vode in dolgoročnem urejanju območja. Pripravljamo podrobne prostorske načrte za razvoj turistične ponudbe v okolici jezera. Želimo razvijati predvsem trajnostni in razpršeni turizem. Ne želimo velikih hotelskih kompleksov, ampak manjše nastanitve, apartmaje, turistične kmetije in zidanice.«
Kako napreduje gradnja doma starejših občanov?
»Gradnja poteka po načrtih. Dom, ki je enota Doma starejših Rakičan, bo imel 44 mest institucionalnega varstva ter možnost dnevnega in začasnega bivanja. Gre za investicijo v vrednosti približno 5,4 milijona evrov. Prve uporabnike pričakujemo v drugi polovici leta 2026.«
Po poklicu ste agronom. Kje je Prekmurje naredilo največjo napako v kmetijstvu?
»Največja napaka je bila prenehanje poslovanja ABC Pomurke Kmetijske zadruge Panonka pred 20 leti. Premalo smo naredili za ohranitev močne kooperacije, lokalne kmetijske verige in povezovanja med proizvajalci. Sodobno kmetijstvo zahteva iskreno in odgovorno sodelovanje, znanje in stalno prilagajanje trgu.«
Kako nevarno je izginjanje malih kmetij?
»Zelo nevarno. Z izgubo družinskih kmetij izgubljamo identiteto podeželja, samooskrbo in življenjsko moč vasi. Zato potrebujemo več podpore za družinske kmetije in lokalno pridelavo hrane, potrebujemo tako velike kot male kmetijske pridelovalce.«
Je geotermija še vedno velika razvojna priložnost Pomurja?
»Da, vendar moramo ukrepati hitreje. Potencial Pomurja na področju geotermije je še vedno velik. Dobri primeri že obstajajo, zato moramo to znanje nadgraditi in povezati z gospodarstvom ter energetiko.«
Kako gledate na prihod večjih investitorjev v regijo?
»Pozitivno, če investicije spoštujejo lokalno okolje in prinašajo dolgoročne koristi. Nova delovna mesta so pomembna, vendar moramo obenem ohraniti ravnotežje z malim gospodarstvom in večinski vpliv na celotno regijo ter ostati gospodar v regiji.«
Kaj bo največji izziv Pomurja v naslednjih desetih letih?
»Največji izzivi bodo demografija, staranje prebivalstva, odseljevanje mladih, pomanjkanje delovne sile in podnebne spremembe. Regija potrebuje jasno razvojno strategijo in več povezovanja, ni več časa za taktiziranje ter soliranje posameznikov, pomembno je podpirati dobre projekte in jih ne ovirati.«
Občina Dobrovnik je sprejela novi statut občine in poslovnik občinskega sveta, ob čemer je madžarska narodna skupnost izrazila pomisleke. Kako odgovarjate na njihove očitke?
»V Občini Dobrovnik smo v letu 2025 začeli postopek priprave novega oziroma posodobljenega statuta občine in poslovnika občinskega sveta, ki sta bila maja 2026 tudi sprejeta. Postopek sprememb smo začeli zaradi spremembe števila članov občinskega sveta, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo odlok o določitvi volilnih enot v delu, ki se nanaša na določitev volilnih enot. Zato smo predlagali oblikovanje ene volilne enote za celotno območje občine, posledično pa pristopili tudi k širši posodobitvi obeh aktov in njuni uskladitvi z veljavno zakonodajo ter aktualno prakso delovanja občine.
Madžarska samoupravna narodna skupnost je izrazila pomisleke k predlaganima aktoma, predvsem glede ohranitve nekaterih starejših določb statuta, ki po spremembah zakonodaje niso več ustrezne. Kljub večkratnim usklajevanjem do pozitivnega mnenja ni prišlo.
Ker se je v postopku pojavilo vprašanje, ali je za sprejetje statuta in poslovnika potrebno soglasje ali zgolj mnenje narodne skupnosti, smo pridobili pravno mnenje prof. dr. Boštjana Brezovnika, ki je potrdil, da občinski svet pri sprejemanju teh aktov ni vezan na soglasje predstavnika narodne skupnosti, temveč mora pridobiti njeno predhodno mnenje, kar je občina tudi storila. Takšnemu pravnemu stališču je pritrdilo tudi ministrstvo za javno upravo.
Ob tem poudarjam, da s sprejetjem obeh aktov pravice madžarske narodne skupnosti niso bile zmanjšane ali omejene, celo več, s sprejetjem in uveljavitvijo statuta občine smo dobili priložnost, da s posebnim odlokom podrobneje uredimo posebne pravice in položaj tako madžarske samoupravne narodne skupnosti kot tudi romske skupnosti v občini. Dvojezičnost in spoštovanje posebnih pravic in položaja madžarske samoupravne narodne skupnosti in romske skupnosti ostajata pomembni vrednoti naše občine tudi v prihodnje.«
Kakšni so načrti občine za naprej?
»Naš cilj je, da Dobrovnik ostane občina z visoko kakovostjo življenja in da nadaljujemo razvoj, ki smo ga začeli pred leti. Velik poudarek bo še naprej na gospodarstvu, turizmu in infrastrukturi. Poleg omenjenih projektov veliko pozornosti namenjamo tudi zdravemu načinu življenja, rekreaciji, športnim aktivnostim in medgeneracijskemu povezovanju. Pomembno nam je tudi, da občina ostane urejena, zelena in prijazna za življenje. Zato bomo nadaljevali vlaganja ravno v ta področja.
Ob tem pa je največji cilj, da mladi ostanejo doma. Želimo ustvariti možnosti, da bodo lahko tukaj živeli, delali in si ustvarili družino. Verjamem, da lahko tudi majhna občina s sodelovanjem, povezovanjem in jasno vizijo uspešno napreduje tudi v prihodnje. Občina potrebuje zdrave, preudarne in povezovalne občane.«
Imate še precej idej in dela. Boste ponovno kandidirali za župana?
»Ja, danes lahko jasno povem, da grem ponovno na volitve. Predvsem zaradi projektov, ki se trenutno izvajajo, in zaradi odgovornosti do občine. Želim si, da zgodbe, ki smo jih začeli, tudi dokončamo. Hkrati pa si želim, da bi se začela oblikovati mlajša ekipa, ki bo v prihodnje prevzela razvoj občine. Mislim, da bo to verjetno moj zadnji mandat, saj je prav, da priložnost dobijo tudi mlajši, pomembno pa je, da občina ohrani kontinuiteto in razvojno smer ter pozitiven kompromis med vsemi generacijami.«
Po vseh teh letih vodenja občine – kaj vas še vedno žene naprej?
»Smo ena najmanjših obmejnih in dvojezičnih slovenskih občin, kjer nam sožitje, strpnost, odgovornost drug do drugega, sodelovanje in medsebojna pomoč veliko pomenijo, to so za nas vrednote, ki morajo biti vedno nad vsemi drugačnimi interesi.
Naprej me žene predvsem odgovornost do kraja in ljudi. Ko vidiš, da se občina razvija, da nastajajo projekti, da mladi vseeno ostajajo doma in da ljudje tukaj dobro živijo, dobiš dodatno motivacijo za delo. Osebno me vedno vodi želja, da tudi majhna občina lahko doseže velike stvari, če ima jasno vizijo, dobro ekipo in dobre občane. Pomembno mi je tudi, da razvoj ne obstane in da občina napreduje – korak za korakom. Da smo si enotni, pa čeprav govorimo več jezikov. Prepričan sem, da je naša občina na pravi poti življenja in razvoja.«
Naročnik oglasa: Občina Dobrovnik
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
