Peter Magyar in Viktor Orban se potegujeta za zmago na volitvah na Madžarskem.
To nedeljo bodo naši vzhodni sosedje na volitvah odločali o politični prihodnosti države – bodo sedanjemu predsedniku vlade Viktorju Orbanu podelili še peti zaporedni mandat ali pa bodo izbrali »svež« obraz Petra Magyarja.
Po 16 letih prevlade ima Orban na tokratnih volitvah prvič resnega izzivalca, ugotavljajo analitiki. Magyar, ki po večini anket vodi, je sicer nekdanji član Orbanovega kroga. Po razhodu s Fideszom pa je postal eden od najvidnejših kritikov sistema. Kampanjo zaznamujejo očitki o korupciji, sporni odnosi z Rusijo ter zaostrovanje retorike do Evropske unije in Ukrajine. Pred volivci je tako odločitev, ki bi lahko pomenila prelom z dosedanjo usmeritvijo Madžarske.
Viktor Orban se poteguje za peti mandat.
Kot poudarja Lendavčanka Noemi Vegi, mlada raziskovalka centra za diplomatske, mednarodnoekonomske in pravne študije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, gre za izjemno dinamično kampanjo, polno »udarcev pod pasom«. Oba glavna akterja, Orban in Magyar, sta zelo aktivna tako na terenu kot na družbenih omrežjih in v medijih, kar stopnjuje napetost. Gre za izrazito polarizirano kampanjo, v kateri se politični prostor deli na dva jasno oblikovana tabora, pri čemer vsak poskuša mobilizirati svoje volivce z močno retoriko.
Dodaja, da Orban v ospredje postavlja stabilnost in kontinuiteto v času negotovih mednarodnih razmer, medtem ko Magyar nagovarja volivce z obljubami o spremembah in večji transparentnosti sistema. V primeru njegove zmage bi lahko prišlo do sprememb, zlasti v odnosu Madžarske do Evropske unije in Ukrajine, kjer bi lahko pričakovali bolj sodelovalno držo. Če pa bi znova zmagal Orban, bi to pomenilo nadaljevanje sedanje politike, ki temelji na poudarjeni suverenosti in kljubovalnem odnosu do evropskih institucij.
Kot poudarja Lendavčanka Noemi Vegi, mlada raziskovalka na centru za diplomatske, mednarodnoekonomske in pravne študije na ljubljanski fakulteti za družbene vede, gre za izjemno dinamično kampanjo, polno »udarcev pod pasom«.
»Orban z izrazitim čutom za Madžare zunaj meja«
Kakšen pa bo odnos do Prekmurja in kakšna bodo vlaganja? Ni skrivnost, da je bil Orban v preteklih mandatih precej finančno radodaren do madžarske manjšine v Sloveniji, kar priznava tudi lendavski župan Janez Magyar. Po njegovih besedah so vlaganja v preteklih letih pomembno prispevala k razvoju regije. Pravi, da ima »Orban izrazit čut za Madžare zunaj meja države, kar se je kazalo v podpori na športnem, gospodarskem, kmetijskem in turističnem področju«.
Pri tem poudarja, da so finančna sredstva izboljšala konkurenčnost. »Orban je z vložki v tujih državah povečal konkurenčnost okolja. Kmetje so dobili nove, kakovostnejše stroje, postali so bolj konkurenčni in lahko hitreje opravijo delo. Gospodarstveniki so lahko izboljšali svojo opremo. Tudi na turističnem področju je bilo veliko vlaganj v našem okolju, na primer v nastanitvene in druge objekte. Pri tem pa je pomembno, da je bil davek plačan v Sloveniji. To pomeni, da je nastala multiplikativna vrednost za naše dvojezično območje, saj koristi niso imeli le Madžari, temveč tudi Slovenci,« pravi.
Janez Magyar pravi, da ima »Orban izrazit čut za Madžare zunaj meja države, kar se je kazalo v podpori na športnem, gospodarskem, kmetijskem in turističnem področju«.
Magyar meni, da tudi če bo prišlo do politične spremembe, bodo v Budimpešti razmišljali trezno. »Verjamem, da bi tudi v primeru spremembe oblasti tisti, ki bi prevzel vodenje, čutil odgovornost do Madžarov, ki živijo zunaj meja.«
Mehka moč
Vegijeva poudarja, da ima Madžarska zelo razvito kulturno diplomacijo in da mehko moč uporablja v vseh državah, s katerimi ima diplomatske odnose, ne samo v Sloveniji. Dodaja, da so mnenja in občutki pomembni, a jih je treba ločiti od dejstev.
»Najprej moramo vedeti, da je zagotavljanje pravic manjšin primarno naloga države, v kateri te manjšine živijo. Sočasno pa se moramo zavedati, da praksa sodelovanja s t. i. 'matično državo' ni nenavadna – to počne Madžarska, to počne Slovenija, to počne Hrvaška, Italija itd.
To nedeljo bodo naši vzhodni sosedje na volitvah odločali o politični prihodnosti države
Prav tako je pomembno poudariti, da je madžarska avtohtona manjšina v Sloveniji med najmanjšimi madžarskimi manjšinami – sploh če jo primerjamo z madžarsko manjšino v Romuniji, na Slovaškem, v Ukrajini ali Srbiji,« navaja.
Ob tem pravi, da je bilo sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko na področju varovanja pravic manjšin do zdaj razmeroma dobro in brez večjih napetosti. Obe državi imata interes ohranjati stabilne in dobre sosedske odnose, kar se kaže tudi v podpori manjšinama na obeh straneh meje.
V primeru zmage Magyarja po njenem mnenju ni pričakovati radikalnih rezov na tem področju. Program njegove stranke namreč predvideva nadaljnje sodelovanje z zamejskimi skupnostmi, vendar bi lahko bilo to sodelovanje nekoliko drugačno – morda bolj usmerjeno v transparentnost, manj politično izpostavljeno in bolj vključeno v širši evropski okvir.
Medtem zgodovinar Attila Kovacs opozarja, da bo ne glede na to, kdo bo zmagal na parlamentarnih volitvah, nova madžarska vlada prisiljena uvesti varčevalne ukrepe za izboljšanje neugodnega gospodarskega položaja. Posledično bodo Madžari v zamejstvu in po svetu, med njimi tudi Madžari v Sloveniji, od matične države prejeli manj finančnih sredstev. »Vprašanje je le, koliko manj,« je dodal.
»Kljub temu lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da bi bilo v primeru ponovne zmage Fidesza zmanjšanje podpore manjše, kot če bi vlado vodil Magyar. V to smer kaže tudi čestitka Petra Szijjarta, madžarskega ministra za zunanje zadeve in trgovino, ob ponovni izvolitvi narodnostnega poslanca Ferenca Horvatha v slovenski parlament. Minister je namreč svojemu prijatelju obljubil, da lahko Madžari v Prekmurju tudi v prihodnje računajo na podporo Orbanove vlade,« je dejal.
Zgodovinar Attila Kovacs opozarja, da bo ne glede na to, kdo bo zmagal na parlamentarnih volitvah, nova madžarska vlada prisiljena uvesti varčevalne ukrepe za izboljšanje neugodnega gospodarskega položaja.
Zaskrbljenost pa lahko po njegovih besedah vzbuja razvoj madžarsko-madžarskih odnosov, torej odnosov med Madžari v zamejstvu in tistimi v matični domovini po volitvah. Od leta 2012 madžarski volilni sistem omogoča, da se volitev udeležujejo tudi Madžari z madžarskim (dvojnim) državljanstvom, ki živijo v zamejstvu ali v diaspori, razlaga.
»Na zadnjih volitvah leta 2022 so Madžari zunaj matične države v 199-članski madžarski parlament izvolili dva poslanca iz vrst Fidesza. Če bi o izidu aprilskih volitev odločali glasovi Madžarov zunaj matične države ali bi ti igrali odločilno vlogo na kak drug način (na primer pri doseganju ali preprečitvi dvotretjinske večine), bi to lahko vodilo v globok razkol med Madžari v matični državi in tistimi zunaj nje. To je še toliko bolj verjetno, ker večina prebivalstva v matični državi nasprotuje volilni pravici Madžarov zunaj nje,« pravi zgodovinar.
Kljub temu da tvorijo Madžari v Sloveniji majhno skupnost in da bo svojo volilno pravico na madžarskih volitvah verjetno uveljavilo le nekaj sto ljudi (leta 2022 je iz Slovenije glasovalo 168 oseb), bo morebitno poslabšanje madžarsko-madžarskih odnosov vplivalo tudi na Madžare v Prekmurju, je strnil Kovacs.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
