Osebni arhiv

Slovenska ženska nogometna reprezentanca je aprila v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki bo med junijem in julijem prihodnje leto v Braziliji, igrala dve težki preizkušnji z izbrano vrsto Norveške. Žal so klonile tako v Oslu kot na Ptuju. 

Ko profesionalne športnice in športniki v tako kratkem intervalu delujejo na polnih obratih, imajo eno najpomembnejših vlog za uspeh fizioterapevti, maserji in strokovni štab, ki je odgovoren za optimalno pripravljenost.

Nogomet

Strelka Mateja Zver: "Ko se vrnejo poškodovane, bodo tudi izidi boljši"

Del ekipe, ki skrbi za vrhunsko formo naših nogometašinj, je tudi Sobočanka Paola Aleksandrova Aleksieva, ki kot fizioterapevtka že vrsto let pomaga pisati uspešne zgodbe v slovenskem ženskem nogometu. Poleg tega da skrbi za najboljšo možno formo športnic v najpomembnejših trenutkih, je njena naloga poskrbeti tudi za njihovo regeneracijo po intenzivnem naporu ter seveda (kolikor je to mogoče) preprečevati morebitne poškodbe.

Osebni arhiv

Hormonska neravnovesja in poškodbe križnih vezi

»V tej sezoni je bilo v ženskem nogometu po vseh tekmovanjih največ težav s križnimi vezmi. Treba je poudariti, da moških in žensk, kar se tveganja za poškodbe tiče, ne moremo primerjati. Oboji imajo enake treninge in vlagajo enake napore, a je v ženskem telesu ogromno hormonskega neravnovesja. Na to vpliva denimo menstrualni cikel, v tem času pa so dekleta bolj dovzetna za razne poškodbe. Če imajo nogometašinje v tem obdobju tekmo, jo seveda morajo odigrati, morebitni krči pa se rešujejo s tabletami. Teh težav moški seveda nimajo,« razloži in doda, da morajo športnice zaradi hormonskih neravnovesij prilagoditi tudi prehrano.

»Vedno so neka nihanja, zato pa so v ženskem vrhunskem športu še toliko pomembnejši nutricionisti, poleg tega za optimalno pripravljenost redno spremljamo tudi njihove krvne slike,« pove Paola Aleksandrova Aleksieva. 

Osebni arhiv

Na najvišjih obratih

Fizioterapevtka porast poškodb križnih vezi pripisuje tudi peklenskemu tekmovalnemu ritmu številnih reprezentantk. Poleg reprezentančnih akcij vse igrajo še v klubih, med njimi pa so tudi takšne, ki poleg domačih prvenstev igrajo tudi v evropskih tekmovanjih. »Napori so ogromni, dekleta morajo biti praktično vsak tretji dan na sto odstotkih. Tu so še potovanja, spremembe okolja, časovne razlike – zgolj ena ura razlike lahko pomeni veliko –, spremembe jedilnikov ... Meni je včasih mučno, ko je tak tempo, kaj šele igralkam,« poudarja.

Ogromno medsebojne pomoči, a tudi delitve dela

Med reprezentančnimi akcijami za telesa slovenskih športnic skrbita dve fizioterapevtki (poleg Paole Aleksandrove Aleksieve še Anisa Rola) in zdravnica Alja Beznec. »Veliko je medsebojne pomoči, vsa čast naši zdravnici, ki se res potrudi in ki takrat, ko je najbolj napeto, poprime tudi za delo, ki bi se ga drugi zdravniki morda otepali. Res smo dobro uigrana ekipa.« 

Boštjan Rous

Kljub temu da trojica deluje kot eno, Aleksieva poudarja pomembnost delitve dela. Pravi, da obe fizioterapevtki skušata vedno skrbeti za iste igralke, še posebej pri masažah. »Navadiš se na tip igralke in seveda na telo. Po drugi strani pa tudi igralke najbolje vedo, kakšen pristop in oskrba jim najbolj ustrezata.« 

Komunikacija s klubi je ključna

Sogovornica poudarja še dejstvo, da igralke večino časa preživijo s strokovnim kadrom v svojih klubih, zato je med razmeroma kratkimi reprezentančnimi akcijami težko vzpostaviti neko kontinuiteto. Na srečo je po besedah Sobočanke komunikacija med klubi igralk in reprezentanco odlična, kar je pri pripravi reprezentantk za tekmo, obenem pa pri izogibanju morebitnim poškodbam ključnega pomena. 

»Večino priprav na tekme reprezentance igralke oddelajo pri klubih, zato je ta komunikacija res pomembna. Največ odgovornosti, da poslušajo svoje telo, pa je seveda na igralkah samih.«

Boštjan Rous

Daleč od sprostitvenega tretmaja

Številni si ob misli na masaže predstavljamo sprostitveni tretma v velnes centru, a je terapevtska masaža vse prej kot to.

»Terapevtske masaže so boleče. Ni to božanje. Ko vidiš, da je neka težava in je mišico treba sprostiti, ni druge možnosti, kot da jo stisneš, predihaš in sprostiš. Seveda mišico prej pripravimo in ogrejemo, a brez manualne terapije ne gre. Tudi po masaži se igralkam dogaja, da čutijo bolečine ali pa so njihove mišice tako sproščene, da ne bi mogle igrati na polno. Zato tudi dan pred tekmo ne masiramo, ne nazadnje so mišice v takšnem stanju veliko bolj dovzetne za poškodbe. Vsaka igralka svoje telo pozna toliko, da natančno ve, kdaj potrebuje masažo,« poudarja Aleksieva. 

Boštjan Rous

Seveda pa zgolj masaže niso njena edina naloga. Poleg tega da telesa igralk skupaj s sodelavci karseda dobro pripravi na tekmo, Paola dodaja še en, morda za nekatere nenavaden vidik svojega dela – psihološkega.

»Kljub temu da smo del strokovnega štaba, smo tudi del igralk. Skupaj z igralkami smo praktično cel dan. Nemogoče je, da se druga na drugo ne navežemo. Velikokrat že pri zajtrku vidimo, da je s kakšno igralko nekaj narobe, podobno je pri treningih. Zaradi te povezave velikokrat že po telesni drži opazimo, da so neke težave, in zato tudi lahko toliko hitreje ukrepamo.«

Ko Slovenke stopajo na zelenico v iskanju novih točk, tudi Paolino delo pomaga odločiti o hitrosti vsakega sprinta, izidu vsakega duela in natančnosti vsakega strela. Kot je sklenila, je ženska nogometna reprezentanca odlično pripravljena. Delo strokovnega štaba in predanost igralk pa bosta, o tem je prepričana, prej ali slej dala vrhunski rezultat, ki bo navdušil slovensko športno javnost.