Zdravila niso bonboni in tista brez recepta niso povsem nenevarna
Bojan Madjar, mag. farm., svetuje, da je treba z zdravili ravnati preudarno.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V lekarnah se vsak dan srečujemo z ljudmi, ki iščejo pomoč pri bolečini, vročini, prehladu, kašlju, zamašenem nosu, želodčnih težavah ali drugih blažjih zdravstvenih težavah. Velikokrat lahko z ustreznim zdravilom brez recepta težave uspešno omilimo. Prav je, da imamo možnost samozdravljenja. Vendar pa ob tem ne smemo spregledati pomembnega dejstva: zdravilo brez recepta je še vedno zdravilo.
Na to opozarja tudi kampanja »Zdravila niso bonboni«, ki je potekala v začetku junija kot del širše evropske kampanje za odgovorno uporabo zdravil brez recepta. Sporočilo kampanje je preprosto, a zelo pomembno: zdravila uporabljajmo preudarno, preberimo navodilo za uporabo in jih ne jemljimo lahkotno.
Lekarniški farmacevti opažamo, da ljudje zdravila brez recepta pogosto dojemajo kot nenevarna prav zato, ker zanje ni potreben zdravniški recept. To je napačno razmišljanje. Če ima zdravilo učinek, ima lahko tudi neželene učinke. Posamezno zdravilo brez recepta lahko ni primerno za določenega bolnika. Lahko vpliva na druga zdravila. Lahko se uporablja predolgo. Lahko se jemlje v previsokem odmerku. In lahko prikrije bolezen, ki bi potrebovala zdravniško obravnavo.
Ena najpogostejših napak je, da ljudje gledajo samo ime zdravila, ne pa učinkovine, ki jo zdravilo vsebuje, ali več njih. Zdravila imajo lahko različna tržna imena, vsebujejo pa isto učinkovino. To je posebej pomembno pri zdravilih proti bolečini, vročini, prehladu in gripi. Posameznik lahko vzame tableto proti bolečini, nato prašek za prehlad in še zdravilo za zniževanje telesne temperature, pri tem pa ne opazi, da vsa vsebujejo enako ali podobno učinkovino. Tako lahko nevede preseže priporočeni dnevni odmerek.
Klasičen primer je paracetamol. Gre za zelo uporabno učinkovino, kadar jo uporabljamo pravilno. Težava nastane, če se podvaja v več zdravilih hkrati. Preveliki odmerki paracetamola lahko resno poškodujejo jetra. Podobno velja za nekatera protivnetna in protibolečinska zdravila, ki lahko pri neprimerni uporabi povzročijo težave z želodcem, krvavitve ali poslabšanje delovanja ledvic. Zato ni vseeno, katero zdravilo izberemo, za koga ga izberemo in koliko časa ga uporabljamo.
Pomembno je tudi vprašanje medsebojnega delovanja zdravil. Zdravilo brez recepta v telesu ne deluje nič manj resno samo zato, ker ga lahko kupimo sami. Nekatera zdravila proti bolečini lahko na primer povečajo tveganje za krvavitve pri bolnikih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi. Druga lahko vplivajo na krvni tlak, ledvice ali prebavila. Zato je zelo pomembno, da v lekarni poveste, katera zdravila že jemljete. Ne samo zdravil na recept, ampak tudi zdravila brez recepta, prehranska dopolnila, rastlinske pripravke in čaje, če jih uporabljate redno.
Posebna previdnost je potrebna pri otrocih, nosečnicah, doječih materah, starejših in kroničnih bolnikih. Pri otrocih odmerek pogosto ni odvisen samo od starosti, ampak tudi od telesne mase. Pri nosečnicah in doječih materah niso vsa zdravila primerna. Pri starejših pa je tveganje večje zaradi pogostejše uporabe več zdravil hkrati, kroničnih bolezni ter zmanjšanega delovanja ledvic ali jeter. Bolnik z boleznijo ledvic, srčnim popuščanjem, razjedo na želodcu ali bolnik, ki jemlje zdravila proti strjevanju krvi, ni enak zdravemu odraslemu človeku brez redne terapije.
Zdravila brez recepta so namenjena predvsem kratkotrajnemu samozdravljenju blažjih težav. Če se težave ne izboljšajo, se ponavljajo ali se slabšajo, ni prav, da zdravljenje kar podaljšujemo. Zdravilo lahko simptom začasno omili, vzroka pa ne odpravi. Dolgotrajna bolečina, vročina, težko dihanje, bolečina v prsih, kri v blatu ali urinu, nenavadno močan glavobol ali hitro slabšanje stanja so znaki, pri katerih samozdravljenje ni primerno. Takrat je potreben posvet z zdravnikom.
Posebej bi opozoril tudi na prehranska dopolnila. Ta niso zdravila. Namenjena so dopolnjevanju prehrane, ne zdravljenju bolezni. To ne pomeni, da ne morejo povzročiti neželenih učinkov ali vplivati na zdravila. Tudi »naravno« ni vedno varno. Zato je smiselno farmacevtu povedati tudi za dopolnila in rastlinske pripravke, ki jih uporabljate.
Kaj naj si torej zapomnimo?
Pred uporabo zdravila preberimo navodilo. Preverimo učinkovino. Upoštevajmo odmerek in trajanje uporabe. Ne jemljimo več zdravil z isto učinkovino. Zdravil ne delimo z drugimi. Pri otrocih, nosečnicah, starejših in kroničnih bolnikih bodimo posebej previdni. In kadar nismo prepričani, vprašajmo farmacevta ali zdravnika.
Zdravila niso bonboni. To ne pomeni, da se jih moramo bati. Pomeni pa, da jih moramo uporabljati odgovorno. Pravilno uporabljena zdravila pomagajo. Napačno uporabljena zdravila pa lahko škodijo. Prav zato je naloga lekarniškega farmacevta, da vam pri izbiri in uporabi zdravil pomaga z jasnim, strokovnim in praktičnim nasvetom.
