Kot prvi korak navajajo dober zgled. "Starši smo zgled otrokom v smislu zdravega življenjskega sloga, pomembno vlogo igrajo tudi naša stališča do zdravja in do različnih vidikov tega. Vse to vpliva na življenjski slog naših otrok skozi leta odraščanja in v obdobju odraslosti. Zato bodimo otrokom zgled z nekajenjem in odgovornim pitjem alkohola, zdravim prehranjevanjem, rednim gibanjem, higieno, pa tudi življenjskimi veščinami in odnosom do življenja," so zapisali. V odnosu med otroci in starši je pomemben tudi pogovor. Ta namreč omogoča ohranitev stika z otrokom vse od zgodnjih pa do problematičnih najstniških let. Raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji je namreč pokazala, da s starostjo mladostniki težje komunicirajo s starši, podporo družine pa mladostniki na lestvici od 1 do 7 ocenjujejo s povprečno oceno 5,6.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Pomemben dejavnik sta tudi pohvala in spodbuda. Kot svetujejo na NIJZ, naj otroke spodbujamo in pohvalimo za uspehe, obenem pa jim usmerjajmo v to, da se tudi sami vprašajo, ali so zadovoljni s svojim delom in dosežki. "Mlajši otroci se učijo predvsem za starše in učitelje, starejši pa bi morali počasi prevzemati odgovornost za svoja ravnanja in si utrditi lastno podobo, ki ni odvisna samo od mnenj drugih," tako NIJZ.
Priporočajo tudi, da družina vsaj enkrat dnevno skupno obeduje, saj ta navada izboljša komunikacijo in pripomore k dobremu vzdušju med družinskimi člani. Navada kuhanja obrokov iz osnovnih živil v domačem gospodinjstvu je namreč eden od načinov za upoštevanje smernic zdravega prehranjevanja, otroci pa se tako tudi spoznavajo s kuharskimi veščinami.
Otroke je treba tudi vzgajati v osveščene potrošnike in jih naučiti ekonomičnega vedenja ob nakupu hrane. Kot primer, pri branju deklaracij se lahko otroci tudi učijo praktične uporabe matematike, razumevanja besedil, spoznavanja geografskega izvora živil in podobno. Ker šolsko leto pomeni več sedenja in mirovanja, je pomembno, da se otroci redno in zadostno gibajo ter manj sedijo. Priporočeno je, da se odrasli vsaj 30 minut zmerno telesno gibamo večino dni v tednu, otroci in mladostniki pa vsaj eno uro zmerno do intenzivno razgibajo. Gibanje je lahko tudi način druženja družine, priložnost za pogovor in tvorjenje dobrih odnosov, obenem pa priložnost za sprostitev. "Vodilo naj bodo druženje, dobri odnosi in dobra volja," pravijo na NIJZ, to pa lahko tudi prispeva k preprečevanju različnih odvisnosti.
Pri alkoholu in tobaku naj velja "Čim manj, tem bolje", starši pa morajo biti tu zgled. Različne študije namreč kažejo, da veliko mladostnikov svojo prvo alkoholno pijačo poskusi v domačem krogu, to pa je nato le še nekaj korakov oddaljeno do občasnega in rednega pitja. Treba je krepiti tudi varno obnašanje v vsakdanjih okoljih, tudi v prometu. Na poti med domom in šolo naj imajo otroci spremstvo, dokler se sami ne naučijo varne hoje v prometu. Nosijo naj kresničke, med kolesarjenjem in rolanjem pa tudi čelade. Zadnji pomemben napotek pa je dovolj spanja. Nekateri priporočajo devet ur. To namreč pripomore k utrjevanju spomina, učenju spretnosti ter veščin, pozitivno pa vpliva tudi na imunski in živčni sistem ter telesni razvoj.