Delo šole so predstavile članice čebelarskega krožka in udeleženci lončarskega tečaja, ki izdelujejo glinene napisne tablice za rastline za šolski vrt, pa tudi svečnike za sveče iz čebeljega voska. S prodajo izdelkov v lični kartonski škatli v obliki čebelnjaka, učenci zbirajo denar za šolski sklad, ker si želijo novih golov, je povedala ravnateljica Jožefa Herman. Opravili so preko 10 km dolgo pot skozi gozd, med travniki in njivami, bliže in dalje od mejne črte med Slovenijo in Madžarsko, kjer je bilo od 1948 do 1989 gibanje omejeno in strogo nadzorovano. Sedaj je to čezmejno zavarovano območje narave; v Sloveniji kot Krajinski park in na Madžarskem kot Narodni park ter čezmejno območje evropsko varovane narave, Nature 2000.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Na obeh straneh meje je kulturna krajina, kjer se izmenjavajo intenzivno obdelane njive z gojenimi ter ekstenzivno rabljenimi travniki, ki še cvetijo in se jim ponekod na poljih pridružita rdeči mak in plavica. Gozdni rob je pester in razgiban in se tu in tam podaljša v črto grmovne ali drevesne živice s cvetočimi akacijami. V gozdu ob madžarski meji so si ogledali čez 36 m visoko Košeri bukev z obsegom 417 cm, ki tukaj raste preko 150 let.
Ne daleč od nje so drevesa z vrezanimi številkami in črkami, delo "ustvarjalnih" mejnih stražarjev, ki so pustili sled svoje navzočnosti. Na madžarski strani so ostanki vojaških opuščenih objektov iz obdobja železne zavese in v gozdu se na obeh straneh meje zazna nekdanja vojaška pot po kateri so hodili in vozili mejni stražarji. Na madžarski strani je še vidna preseka v gozdu, ki je bil preoran zato, da bi se videle sledi prebežnikov. Na poti preseneti visok betonski stražarski stolp, ki seže nad krošnje in iz katerega so nadzirali prebežnike iz vzhodne v zahodno Evropo.
Od mejnega prehoda so se po hribu spustili do nekdanje stražarnice ali karavle, kjer so nekoč bivali vojaki ali "graničarji", za njimi policisti in danes v njem živi eko-socialna kmetija Kocljevina. Lajči Kavaš nam je povedal nekaj modrih stavkov na temo preživetja in o nuji zbiranja domačih semen. Pot se je zaključila pri šoli z brezmesno malico in ob pogledu v nebo smo za nagrado lahko opazovali še ptiča čebelarja.
Pohod je potekal v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, biodiverziteta, umetnost življenja ter v znamenju Tedna slovenskih naravnih parkov, praznovanja svetovnega dneva čebel, evropskega dne Nature 2000, dneva biotske raznovrstnosti in dneva evropskih parkov.
