Na zadnji seji državnozborskega odbora za kmetijstvo, ki je bila sklicana na zahtevo Nove Slovenije (NSi) na temo "Čas je za razpravo in dialog o novi viziji kmetijske politike", se je zvrstila zanimiva razprava s številnimi glavnimi akterji na kmetijskem področju. Tako so med drugim spregovorili predstavniki kmetijskega ministrstva, profesor Emil Erjavec, številni strokovnjaki in predstavniki kmetijskih institucij, med njimi Doris Letina kot predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine in Franc Küčan kot predstavnik Sindikata kmetov Slovenije, ter seveda tudi predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij in poslanci, ki so člani odbora, med njimi tudi pomurski poslanci Jožef Horvat (NSi), Damijan Zrim (SD) in Dejan Süč (Gibanje Svoboda).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Žveglič in Medved zanikala, da bi se kmetje sami odpovedali pomoči
Čeprav so prisotni pozdravili razpravo in se poenotili pri spoznanju, da je za napredek na področju kmetijstva bistven dialog med kmeti, stroko in politiko, ter sprejeli tudi več sklepov predlagatelja seje (NSi) in koalicije, pa povsod ni bilo konsenza. Podpredsednik kmečkega sindikata Küčan, ki vodi tudi komisijo za odkup in prodajo žit, je namreč med drugim odprl problematiko slabe letine in nizke odkupne cene pšenice zaradi prisotnosti velikih količin poceni in nekvalitetne ukrajinske pšenice na trgu. Slovenija je zaradi naraščajočih cen inputov in posledic naravnih nesreč za kmete sicer dobila okoli 1,2 milijona evrov od 330-milijonskega paketa, ki ga je Evropska komisija razdelila med 22 držav, a ta sredstva niso prišla do njih. Kmetijsko ministrstvo je sredstva namenilo poplavni obnovi.
"To je zelo žalostno in na protestih, ki se bodo še zvrstili, se bo od države terjalo ta milijon in 200 tisoč evrov. Pošteno bi bilo, da po evropski odredbi z dvakratnikom soprispevka razdelimo med kmete, poljedelce, naj zaženejo proizvodnjo," je na seji poudaril Küčan, ki je opozoril, da proizvodnja pada, saj smo včasih pridelali 100 tisoč ton pšenice, zdaj pa beležimo le 42 tisoč ton odkupljene pšenice. Glede teh navedb se je oglasil poslanec Süč, ki je takrat, ko se je sprejemala odločitev, bil še vodja kabineta bivše kmetijske ministrice Irene Šinko in je po lastnih besedah prisostvoval usodnemu sestanku. Süč je tako dejal, da so bila ta sredstva po dogovoru s predstavniki kmetijskih organizacij preusmerjena za poplavljena območja, saj da je Šinkova ponudila deležnikom, da naj se sami odločijo, ali bo šel denar za ta namen.
Te navedbe je na minuli seji sveta soboške območne enote KGZS zanikal prvi mož KGZS Roman Žveglič, ki je sicer priznal, da je usklajevanje, na kakšen način razdeliti denar kmetov, trajalo dlje, a da tega, da bi se sredstva preusmerila za poplavljence v KGZS niso podprli. Tudi predsednik kmečkega sindikata Anton Medved nam je v telefonskem pogovoru zanikal, da bi kdorkoli na sestanku kadarkoli dal soglasje preusmeritvi sredstev.
Horvat podprl poziv, Süč in Zrim pa ne
V zvezi s tem so v poslanski skupini SDS na seji odbora za kmetijstvo pripravili predlog dodatnega sklepa, s katerim bi kmetijsko ministrstvo pozvali, da slovenskim kmetom izplača 1,2 milijona evrov, ki jih je Slovenija prejela od Evropske unije na račun zrušitve trga pšenice zaradi vojne v Ukrajini. Sklep ni bil izglasovan. Podprlo ga je pet opozicijskih poslancev, ki so člani odbora, med njimi Jožef Horvat, proti pa je bilo vseh devet koalicijskih članov odbora. Med njimi tudi Süč in Zrim.