Svetovni dan hrane namenjen aktivnostim za zmanjšanje lakote v svetu

Svetovni dan hrane letos poteka pod sloganom: "Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj. Naša dejanja so naša prihodnost." Kot so sporočili iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bodo ob tej priložnosti v več kot 150 državah sveta potekali različni dogodki, ki bodo prispevali k odmevnosti sporočil ob svetovnem dnevu hrane. Slovenija in ostale države članice EU tesno sodelujejo s FAO in mu priznavajo ključno vlogo pri boju za izkoreninjenje lakote v svetu, so še izpostavili na ministrstvu in dodali, da ta ostaja velik problem v več kot 50 državah, med njimi je glede na letošnji indeks svetovne lakote 36 afriških.

Po svetu je podhranjenih skoraj 690 milijonov ljudi. Samo v enem letu (od 2018 do 2019) je to število naraslo za 10 milijonov, v preteklem petletnem obdobju pa za 60 milijonov. Leta 2018 je zaradi posledic lakote umrlo 5,3 milijona otrok, mlajših od pet let, so izpostavili na ministrstvu. Pomembnost boja proti lakoti je letos prepoznal tudi švedski Nobelov sklad, ki je Nobelovo nagrado za mir podelil Svetovnemu programu za hrano (WFP). Mednarodna organizacija iz sistema Združenih narodov je nagrado prejela za prizadevanja za boj proti lakoti, za prispevek pri izboljšanju pogojev za mir na konfliktnih območjih ter za prizadevanja preprečiti uporabo lakote kot orožja.

"Glavni namen tega dne je opozarjanje, da v svetu živi veliko ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane," so ob svetovnem dnevu hrane izpostavili na Čebelarski zvezi Slovenije. Da bi lahko nahranili naraščajoče svetovno prebivalstvo, potrebujemo vedno več hrane, ki mora biti za zagotavljanje človeškega razvoja in dobrega počutja raznolika, uravnotežena in kakovostna, so zapisali in izpostavili, da imajo pri tej nalogi pomembno vlogo tudi čebelarji, ki skrbijo za vzrejo čebel.

Na Nacionalnem inštitut za biologijo so ob svetovnem dnevu hrane pripravili fotografsko razstavo in s tem opozorili na ključen pomen udomačenih trav - žit v boju proti lakoti. Letos, ob pandemiji novega koronavirusa, je lakota še posebej aktualna, saj se je situacija na najbolj ranljivih območjih sveta še poslabšala, so izpostavili. Razstava, ki je nastala pod vodstvom Marine Dermastia in oblikovalke Branke Smodiš s fotografijami cvetov trav in žit fotografa Marka Trebušaka, je dostopna v virtualni galeriji na spletni strani inštituta, nekaj izbranih fotografij pa je na ogled tudi v avli Biološkega središča.