vestnik

25 let folklorne skupine Bogojina: Da tradicija ne utone v pozabo

Ines Baler, 3. 12. 2023
Osebni arhiv
Ob praznovanju 25-letnice delovanja so se predstavili s prireditvijo Bratva. Foto Osebni arhiv
Aktualno

Deset rednih plesnih parov, imajo tudi podmladek – Plešejo plese iz različnih delov Pomurja in tudi Porabja.

V Bogojini so pri tamkajšnjem kulturno-umetniškem društvu (KUD) Jožefa Košiča pred 25 leti ustanovili folklorno skupino. Plesalo je sedem parov, nekateri med njimi so aktivni še danes. To so Marjan Lovrenčec, Stanka Sukič, Matjaž in Valentina Cerovšek ter Ciril in Marjetka Vogrin, čez nekaj mesecev sta se jim pridružila še Lilijana in Vinko Raus. Skupina danes šteje deset plesnih parov, še nekaj glasbenikov in mlajših ljubiteljev folklore, obstajata namreč tudi mladinska in manjša otroška folklorna skupina. »Epidemija koronavirusa nam je vzela voljo, ker se nismo smeli družiti in nastopati, vsi smo imeli tudi druge obveznosti, ampak naposled smo rekli, da bomo našo zgodbo peljali dalje, in zdaj delamo z novim zagonom,« pove umetniški vodja Jan Berden, ki je vodenje prevzel pred kakšnim letom, pred njim je to nalogo dolga leta opravljal Cerovšek. Dodal je, da so ljudske plese v Bogojini plesali že pred več kot tremi desetletji, a od leta 1998 bolj kontinuirano in v sklopu društva. 

Berden je v preteklosti kakšnih osem let sodeloval pri Akademski folklorni skupini Študent iz Maribora ter si pri tem nabral ogromno izkušenj na plesnem in vodstvenem področju. »Pozneje sem začel plesati v domači skupini, in ker se mi je zdelo pošteno, da skupina obstane, sem jo po Matjažu prevzel,« je dejal. Bogojinska folklorna skupina pleše večinoma plese iz okoliša, značilne za domačo vas, beltinski okoliš, za Goričko, Ravensko, tudi Porabje.

Jubilej so nedavno zaznamovali s prireditvijo, ki so jo poimenovali Bratva. Bila je tematska in letnemu času primerna, na njej pa niso predstavili le plesnih korakov, temveč so uprizorili tudi skeč. »Predstavili smo se s postavitvijo, ki nam jo je pripravil Bojan Glaser, vodja skupine iz Maribora, sestavljena pa je bila iz plesov z Razkrižja,« poudari sogovornik. V goste so povabili še folklorno skupino iz hrvaškega kraja Ludbreg, saj sodelujejo s kulturnimi društvi iz Varaždina in okolice. »Skupina ima okoli 150 članov, nas je obiskala ekipa mladih plesalcev in nekaj tamburašev, njihov nastop pa je bil zelo atraktiven,« je dodal.



Tudi na državnem srečanju

Člani folklorne skupine Bogojina večinoma prihajajo iz domačega kraja, nekaj jih je tudi s sosednjih Ivanec. Vadijo tedensko, ob petkih, nato pa si vedno vzamejo še nekaj časa za druženje. Prav to je ob ohranjanju kulturne dediščine pomemben razlog, da imajo radi ta hobi. »Smo dobra ekipa in našo dejavnost želimo ohranjati.« Berden še pravi, da je po prevzemu skupine ubral nekoliko drugačen pristop k vodenju. »Člani se zdaj malo bolj potijo,« smeje pristavi. Lastnih spletov še ni sestavljal, se pa želi tega lotiti v prihodnje. Posebnega vzornika pri tem nima, so mu pa všeč spleti, ki jih pripravlja Vasja Samec iz Akademske folklorne skupine Študent, ker so preprosti, domači, gledljivi in zanimivi za publiko. »Tudi sam bom to poskusil, iz starih zapisov bom skušal zložiti za našo zgodovino primeren sklop.«



Skupina se je v vseh teh letih udeležila številnih medobčinskih revij, njihov največji uspeh pa je udeležba na državnem srečanju folklornih skupin leta 2001 v Beltincih. Največ nastopajo v lokalnem okolju, so pa nekoč že gostovali v Biogradu na Moru, ki je pobraten z Občino Moravske Toplice, prav tako večkrat v Varaždinu in okolici. Kljub zdaj že dolgoletni tradiciji jim izzivov ne manjka. Berden poudari, da želijo pridobiti kak plesni par, naj bo mlad ali mlad po duši, prav tako bi potrebovali še kakšnega glasbenika. Na harmoniki jih redno spremlja Tamara Prelič, druge glasbenike pa si navadno izposodijo od drugih skupin, večkrat od beltinske. V skupino se po besedah Berdena vključujejo tudi otroci sedanjih članov, v načrtu pa imajo tudi zagon interesne dejavnosti folklore v osnovni šoli ter nakup novih noš. »Razmišljamo, da bi si dali sešiti bolj imenitne telovnike. Sedaj plešemo v laneni noši z rdečimi vzorci, ki so značilni za našo vas,« je še rekel umetniški vodja folklorne skupine pri KUD Jožefa Košiča Bogojina. 

folklorna-skupina-bogojina tradicija folklora jan-berden
Kaj zdaj berejo drugi