Tajo Kerčmar je pred nekaj meseci opravila licenco za letenje z jadralnim letalom. Do navdušenja nad tem športom je prišla spontano. »Spoznala sem Gorana Trajbariča, ki me je povabil, naj grem z njim na letališče. Šla sem in čez nekaj časa postala članica Aerokluba Murska Sobota,« se spomni. Trajbarič se je pozneje smrtno ponesrečil v letalski nesreči in njena volja je nekoliko splahnela, toda lani se je odločila vrniti in tudi uspešno opravila teoretični in praktični del. Jadralno letalo je izbrala, ker ji omogoča, da preizkuša svoje sposobnosti, saj nima motorja in mora pilotka dobro načrtovati, kako in kaj, pa tudi zato, ker je cenovno dostopnejše. »Letalstvo je drag šport, jaz pa si vse financiram sama,« poudari študentka mariborske fakultete za strojništvo, smer oblikovanje in tekstilni materiali. Pred tem je pridobila izobrazbo za grafično oblikovanje v Ljubljani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Prvi polet se ji je dobro vtisnil v spomin. »Bilo je zanimivo, v letalu sem si pela, čutila sem napetost. Je pa bil uspešen in ko enkrat premagaš začetno tremo, je vsak vzlet bolj sproščen.« Za pridobitev licence je morala najprej obiskovati predavanja, potem pa na Javni agenciji za civilno letalstvo v Ljubljani opraviti pisni preizkus. Sledil je praktični del, iz Maribora je prišel ocenjevalec in šel z njo letet. Kandidat za licenco dobi določene naloge, ki jih mora opraviti v zraku. »Ko ti to uspe in uspešno pristaneš, se ti dodeli licenca, ki jo je treba vsaki dve leti obnavljati oziroma doseči zadostno število ur in vzletov.«
Licenco je dobila pri 25 letih, kot najzanimivejšo nalogo na preizkusu pa navedla tisto, ko letalo izgubi vzgon in 'pade' z nosom naprej oziroma v letalskem žargonu v kovid, pilot pa mora preprečiti, da bi strmoglavilo. »Pri letalstvu je pomembno imeti celotno situacijo pod nadzorom. Na polet se je treba dobro pripraviti, si načrtovati pot, pogledati vreme in ga ves čas imeti na očeh. Ko si že na nižjih višinah, je treba tudi najti prostor za zasilni pristanek, če ga boš potreboval,« nam je še opisala. Kot je nadaljevala pripoved, samega sebe ne smeš preceniti in dobrodošlo je tudi nekaj strahospoštovanja. »Če se kak dan ne počutiš dobro, ne greš letet, ker je potem večja možnost nesreče. Spremljati je treba vreme, da ne pride kakšna nevihta, skratka z glavo je treba biti pri stvari.«
Celoten prispevek o Prekmurki si boste lahko prebrali v četrtkovem Vestniku. Z njo smo se pogovarjali še o tem, kako se v zraku počuti, kako se pripravlja na novo sezono in po kom se zgleduje.