Zavod za kulturo madžarske narodnosti (ZKMN) letos zaznamuje 30-letnico obstoja. Ustanovljen je bil v času, ko je Slovenija postala samostojna, z ustavo pa je bilo omogočeno, da samoupravne skupnosti, med njimi Pomurska madžarska samoupravna skupnost (PMSNS), ustanovijo svoje kulturne zavode. ZKMN je poskusno začel delovati v drugi polovici leta 1993, uradno pa 1. januarja 1994. Ustanovljen je bil z namenom, da bedi nad pomursko madžarsko kulturo in se vključi tudi v mrežo kulturnih ustanov Panonskega bazena. Kot je povedal direktor zavoda Mihael Šooš, je PMSNS že pred ustanovitvijo zavoda skrbela za ohranjanje kulturne dediščine Madžarov, društvena dejavnost pa je bila zelo močna že v 80. letih 20. stoletja. Prednjačili so ljudski pevci, pa tudi gledališčniki in folklorniki.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Danes ima skoraj vsako dvojezično naselje kulturno društvo, večina jih je starejša od zavoda. »Imamo več kot deset veziljskih skupin, ki se jim pridružujejo vedno nove vezilje. Prek tega nam je denimo uspelo rešiti hetiške vezenine, ki so značilne za naše kraje. Imamo razne ljudske pevce, tu se je število sicer precej skrčilo, delujejo pa v zadnjih letih sekcije ljudskih pevcev tudi na osnovnih šolah, kjer so zelo aktivni in nastopajo na raznih prireditvah in tekmovanjih. Kar se tiče folklore, trenutno deluje samo ena odrasla skupina v Pincah, sicer pa so na vsaki dvojezični šoli folklorni krožki. Imamo tudi dve odrasli citrarski skupini in tri na šolah. Ob tem imamo eno polprofesionalno in več ljubiteljskih gledaliških skupin, veliko jih deluje tudi na šolah. Poleg naštetega skrbimo za ohranjanje jezika, pri čemer tesno sodelujemo s šolami, vse leto prirejamo tudi različne otroške tabore,« je naštel Šooš in dodal, da so pred dvema letoma v zavodu vzpostavili dodatno dejavnost, zaposlili so dva rokodelca. Organizirajo madžarski gledališki abonma, pomemben del njihove dejavnosti je tudi izdajanje knjig prekmurskih madžarskih avtorjev in še bi lahko naštevali. Kot je strnil Šooš, poskušajo pomagati pri vseh dogodkih, ki se tičejo madžarske narodne skupnosti. Na letni ravni tako organizirajo okrog 180 prireditev.
Popisali folklorno dediščino
»V teh letih smo zagotovo uspeli doseči cilje, ki smo si jih zadali ob ustanovitvi zavoda. Menim, da smo nekatere celo presegli, saj je veliko prireditev, ki smo jih zagnali mi, sedaj zaživelo znotraj posamezne skupnosti in živijo dobro naprej. Naredilo se je marsikaj dobrega, med drugim smo uspeli raziskati in popisati našo folklorno dediščino. Naši folklorniki so jo ob pomoči strokovnjakov iz Madžarske sami raziskali, saj o njej ni bilo nič napisanega ali posnetega. Pred več kot desetimi leti smo s starejšimi opravili še zadnje popise, rezultat tega je bogata dediščina zbranih ljudskih pesmi,« pove Šooš. V jubilejnem letu načrtujejo standardne dogodke, 8. novembra pa v lendavski gledališki in koncertni dvorani še gala prireditev, na kateri bodo nastopila vsa društva, ki so v 30 letih z njimi sodelovala. Pred tem bo še konferenca za partnerje, ki jih ni malo.
In kakšne načrte imajo za naprej? »Želimo si, da bi tiste madžarsko govoreče otroke oziroma tiste otroke, ki se čutijo pripadnike madžarski skupnosti, povezali prek vseh omenjenih dejavnosti. Je pa v kulturi tako, da mora biti neka oseba, ki 'vleče voz', torej mora biti nekdo, ki posamezno skupino, npr. folklornike, drži skupaj. Zastonj imamo zavod, če nimamo prostovoljcev okrog zavoda, ki radi delajo to, kar delajo. Naš cilj je graditi našo skupnost in da mladim pokažemo, da ne obstaja samo virtualni svet oziroma da lahko v realnem in virtualnem svetu z roko v roki odkrivamo kulturno dediščino in to tudi ustvarjamo za zanamce,« je dejal Mihael Šooš in dodal, da je slovenska država na področju skrbi za manjšine lahko vzor kateri koli državi na svetu. »Naše pravice so zapisane v ustavi, poleg tega nam država namenja sredstva, da lahko ohranjamo svojo kulturo in imamo stike z matičnim narodom. So pa enormno narasli programski stroški, zato si želimo, da bi se morda ta znesek zvišal. Ob tem pa moramo marsikaj narediti tudi sami, da bo dobro tako nam kot večinskemu narodu. Menim namreč, da moramo delati skupaj, da bo vsem dobro. Tisti, ki delamo v kulturi ne glede na narodnost, se tega še posebej zavedamo in veseli me, da na naše prireditve prihajajo tudi Slovenci, Hrvati, Srbi … Če se poslušamo, se lahko tudi slišimo.«