Dvojezična osnovna šola (DOŠ) Prosenjakovci je ob 40-letnici obstoja izdala knjigo z naslovom Našel sem raj na zemlji. Uredila jo je profesorica slovenščine Lavra Černela. »Pogovarjali smo se o nastanku publikacije in je prejšnja ravnateljica Jožefa Herman dejala, zakaj bi bilo vedno isto, kronološko opisano dogajanje, dajmo malo drugače. Kot slavistka sem pomislila, da bi napisali zgodbo. Pripravila sem osnutek, sodelavci so se strinjali in sledilo je zbiranje gradiva,« pripoveduje Černelova.
Hermanova ji je pripravila gradivo o zgodovini šole, učitelji, ki že dalj časa delajo na šoli, pa o posameznih krožkih, projektih, aktivnostih. Na podlagi dejstev si je zamislila zgodbo, v kateri nastopata dve osebi. Prva je v vlogi poslušalca, druga v vlogi pripovedovalca. »Srečata se na začetku zgodbe, v poglavju Še dobro, da sem te srečal. Iz njega bralec izve vse o odločitvi za gradnjo šole v Prosenjakovcih.« Kot je v uvodniku napisala Hermanova, je bila šola zgrajena za namene šolanja otrok z narodnostno mešanega območja ob madžarski meji od Hodoša do Čikečke vasi. Sprva je delovala kot podružnica OŠ Fokovci, leta 2003 je postala devetletna dvojezična osnovna šola.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Pomurski MTB pokal) Letošnja prva dirka potekala v Ljutomeru
Nastopilo je 28 tekmovalcev.
Knjiga po besedah avtorice bralcu prinaša preprosto zgodbo, v katero so vpeti občutki, razmišljanja in čustveni odzivi. Je enostavna za razumevanje in bo bralce popeljala po vseh najpomembnejših razvojnih korakih šole. Šest poglavij je opremljenih še z risbami otrok, ki se navezujejo na vsebino, sogovornica in Suzana Kovač, učiteljica madžarščine, pa sta zapisali še pesem z naslovom 1981, ki na poseben način strne 40 let šole. »Šola naj ostane še naprej dom učenosti, vsak učenec znan naj bo po poštenosti. Učenci naj bodo vedno ljubljeni, da na šolo spomini bodo res priljubljeni,« sta med drugim zapisali.
DOŠ Prosenjakovci ima tudi novo podobo, saj je bila nedavno prenovljena. V tem šolskem letu jo obiskuje 86 učencev, od tega jih 31 prihaja iz sosednje Madžarske, pove sedanja ravnateljica Gyöngyike Kranjec. »Štirideset let delovanja je po eni strani dolga doba, po drugi niti ne tako. Precej nekdanjih učencev te šole je sedaj že zaposlenih na šoli, med njimi sem tudi jaz. Spomnim se, da so bili na začetku čisto drugi časi, pouk je bil drugačen, nismo uporabljali tehnologije kot zdaj, je pa bilo kljub vsemu lepo.«
Nova ravnateljica je ob koncu še dejala, da si želi, da v prihodnje ne bi bilo pouka na daljavo, ker sta pretekli dve leti na otrocih pustili posledice, ter da bi se kolektiv dobro razumel.