vestnik

(V PREMISLEK) 46

Timotej Milanov, 8. 1. 2021
Robert Balen
Fotografija je simbolična
Aktualno

Na strankarskem prizorišču se vse vrti okoli številke iz naslova. Toliko glasov poslancev zagotavlja večino v državnem zboru, potrebno za izglasovanje konstruktivne nezaupnice in za zamenjavo Janeza Janše na položaju predsednika vlade s Karlom Erjavcem. Koalicija ustavnega loka ima s štirimi poslanci Desusa vred zgolj 43 glasov, toliko jih bodo predvidoma imeli tudi 15. januarja, ko bodo vložili nezaupnico. Sledilo bo tajno glasovanje, ki bo razkrilo, ali so s tem manevrom blefirali ali bodo res prevzeli oblast.
Država je tako pred dvema slabima možnima razpletoma. Ne eni strani vlada, ki se slabo spopada z epidemijo, hkrati skuša s spremembo financiranja RTV in STA razgraditi stebre obveščanja državljanov. Na drugi strani opozicija, ki skuša reinkarnirati enkrat že propadlo vlado, katere edini cilj je zrušenje sedanje. Če ne bo Jože P. Damijan, bo pa Erjavec, če ne on, pa kdo tretji … to vsekakor ni pristop, ki bi vzbujal zaupanje med volivci.
Medtem zunaj soja žarometov poteka drugačen boj. To je boj za preživetje. V prvi vrsti ga bijejo mali podjetniki, katerih dejavnosti so bile onemogočene, s tem pa so jih stisnili v kot. V takih razmerah se znajdejo po svoje, saj morajo preskrbeti družine. Zato so imeli vladni ukrepi usodno stransko posledico – sprožili so razmah dela na črno. O tem se je javno malo govorilo, a čas je, da se nehamo slepiti. V Pomurju je javna skrivnost, da gostilne strežejo gostom za spuščenimi roletami, frizerji obiskujejo stranke na domu, in še več primerov bi lahko našteli. Ob tem ni presenetljivo, da širjenje okužb ne pojenja. To bi vladni pripravljavci ukrepov lahko predvideli. Podobna je zgodba ameriške prohibicije v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko so namesto protestantskega puritanizma dobili črni trg in porast kriminala.
Tudi kmetijstvo je v nezavidljivem položaju. Morda v javnosti nastaja vtis, da se je ob prvem valu epidemije povečala ozaveščenost prebivalstva o pomenu samooskrbe, a izkušnje kmetov govorijo drugače. Živali ostajajo v hlevih, v skladiščih se kopičijo stotine ton pridelkov, ki jih nimajo nikomur prodati, nemalo so jih bili primorani uničiti.


Splošne razmere bi lahko izboljšali s cepljenjem, a ga žal spremljajo številni pomisleki. Pri tem se mora vsak vprašati, zakaj naj kot družba sploh še vlagamo v medicino in znanost, če boste na koncu raje verjeli sosedu, ki na družbenem omrežju razlaga teorije zarote.


politika kolumna