Na radgonskem sejmišču bo 11. oktobra strokovni posvet o trajnostni gradnji, energetski sanaciji objektov in novih infrastrukturnih projektih. Posvet bo predstavljal uvod za mednarodni gradbeni sejem Megra, ki bo v Gornji Radgoni marca naslednje leto. Namen posveta je predstaviti najnovejša dognanja stroke na področju infrastrukturnih objektov in rešitev, ki omogočajo podaljšanje njihove življenjske dobe ter s tem varovanje naravnih virov. Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije je v letu 2017 slovenska industrija gradbenega materiala porabila 2,8 milijona ton mineralnih surovin, samo gradbeništvo pa še dodatnih 10,7 milijona ton. »Če lahko tem materialom podaljšamo življenjsko dobo, smo že veliko naredili,« izpostavlja predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki še poudarja, da so gradbeni sejem in tovrstni posveti pomembni tudi zaradi tega, da pri mladih zbudijo zanimanje za različne poklice v gradbeni panogi. »Gradbeništvo potrebuje pozitivno promocijo, s katero lahko dvignemo ugled panoge, ki predstavlja motor gospodarskega razvoja,« pravi Erjavec, ki meni, da je to možno storiti tudi s pomočjo sejma gradbeništva v Gornji Radgoni, ta je bil nekoč drugi najpomembnejši tovrstni sejem v nekdanji Jugoslaviji, takoj za zagrebškim.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Gospodarstvo potrebuje sodobno infrastrukturo
V soboto, 12. oktobra, bo na mostu med Gornjo Radgono in Bad Radkersburgom slovesnost ob 50. obletnici otvoritve mostu, ki sta ga leta 1969 odprla takratna predsednika Avstrije in Jugoslavije Franz Jonas in Josip Broz Tito. Še danes je to edini most, ki povezuje obe Radgoni. Na prireditvi bosta prisotna tudi slovenski zunanji minister Miro Cerar in štajerski deželni glavar Hermann Schützenhöfer. Po prvotnih načrtih so po besedah Erjavca želeli, da bi ob tej priložnosti položili temeljni kamen za gradnjo železniškega mostu čez Muro, vendar je, kot pravi, v vmesnem času prišlo do padca vlade v Avstriji. Tudi župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko meni, da je gradnja železniškega mostu potrebna. Kot poudarja, je centrom odločanja v Ljubljani in na Dunaju potrebno sporočiti, da je obstoječi most danes že premajhen, predvsem glede na gospodarski razvoj gornjeradgonske občine, ki je v fazi širitve industrijske cone v Meleh. »V letu ali dveh bomo v mestu dobili nove industrijske obrate. Takrat bomo še bolj potrebovali tovrstno infrastrukturo v mestu, ki je že danes premajhno,« dodaja Rojko, ki še pove, da bo to osrednje sporočilo ob praznovanju. »Gornja Radgona skupaj z drugimi pomurskimi kraji daje tej državi toliko, da nam ne sme obračati hrbta.«