V kapeli Doma sv. Lenarta, doma za starejše občane v Lenartu, ki deluje v sklopu Nadškofijske karitas, so obhajali 75 let duhovništva upokojenega mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja. Zahvalno mašo ob smaragdnem jubileju je daroval mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl ob somaševanju jubilanta, apostolskega nuncija in številnih škofov ter duhovnikov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Duhovniška pot škofa Jožefa Smeja se je začela s posvečenjem 8. decembra 1944 v Sombotelu, ko še ni imel 23 let. Drago Sobočan v svoji knjigi Ob 85. življenjskem miljnikuškofa dr. Jožefa Smeja navaja, da je Smej 7. decembra po telefonu sporočil sorodniku dr. Francu Bajlecu, da naj domačim v Bogojino sporoči, da bo naslednji dan na praznik Brezmadežne sprejel mašniško posvečenje. Smejeva starša sta drugi dan v Murski Soboti stopila na vlak, ki pa se je zaradi nevarnosti bombnega napada večkrat ustavil. V Sombotel sta tako prispela šele zvečer.
Škof Smej je v domu za starejše v Lenartu od 12. januarja 2017, kamor so ga sprejeli po odpustu iz mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra, kjer so ga operirali zaradi zloma kolka. Svojih 95 let je torej dočakal v Domu sv. Lenarta, dan pred tem pa je spregovoril tudi za naš Vestnik. Tako je povedal: »Pozdravljam vse bralce pomurskega Vestnika. Upajmo, da me vsaj po imenu vsi poznajo, saj sem bil skoraj polovico ali dobro tretjino življenja v Murski Soboti. Jutri torej, upajmo, bom dočakal 15. februar. Veste, človek, ko je v teh letih, že nekako drugače gleda na vse. Mogoče pa je to za koga le zanimivo, kar me boste vprašali o mojem življenju.« Da bo prišel v Lenart je bilo že prej dogovorjeno, je pojasnil, saj bi bil na nadškofiji pogosto sam, še posebej ponoči.»Hvala bogu, tu se dobro počutim,« je takrat povedal škof Smej, in še, da mu veliko pomeni, da je v domu kapela, v kateri skupaj z mariborskim škofom dr. Francem Krambergerjem, ki prav tako živi v domu, vsak dan mašujeta. Škof se je takrat na prošnjo zdaj preminulega Franca Kuzmiča ukvarjal s prepesnitvami pesmi, ki jih je pesnik in advokat Sandor (Aleksander) Valy objavljal v časopisu Muraszombat es Videke(Murska sobota in njena okolica 1884 - 1919). Prevajal pa je tudi gradivo iz sombotelskega škofijskega arhiva, ker je napisano v madžarščini ali latinščini glede prekmurskih duhovnikov. Še vedno pa je tudi veliko bral.