Pihalni orkester Murska Sobota letos praznuje 90-letnico obstoja. Čeprav je godba v mestu najverjetneje igrala že prej, je bila uradno ustanovljena leta 1933 v okviru gasilskega društva. Pobudniki ustanovitve so bili Franc Lanščak st., Ludvik Cvetko in Jože Benko. Začetki so bili skromni. Glasbeniki z voljo do udejstvovanja v pihalni godbi so bili večinoma brez glasbil, zato je bila nabava teh ena prvih in najpomembnejših nalog takratnega vodstva. Šele nato so lahko napore vložili v igranje in vaje. Prva nastopa, na katerih je igralo 23 godbenikov, sta bila v Murski Soboti in Šalovcih, prvi samostojni koncert pa leta 1938. Prvi kapelnik je bil Ubald Justin, ki je orkester vodil do leta 1941. Po njegovem odhodu sta dirigentsko palico za kratek čas prevzela Mirko Tuš in za njim še Lah, že leta 1942 pa ju je zamenjal Jože Grlec, a vidnejše delovanje godbe zaradi vojne takrat ni bilo mogoče. Po drugi svetovni vojni je zaradi premora grozila nevarnost, da bo Sobota ostala brez godbe.
Težko je bilo priklicati predvojne stare člane, da se ponovno združijo in zaigrajo, saj so z mislimi o prenehanju delovanja nekateri že hoteli obupati in vračati glasbila. Pa je v težkem času in v pravem trenutku Jože Grlec znova aktivno pristopil k sestavi. Prvi povojni repertoar ni bil obsežen, himna in tri koračnice, a je bilo dovolj, da so dobili voljo in navdušenje do igranja ter da so se lahko predstavili na raznih prireditvah. Igranje v tistem času je zahtevalo marsikatero odrekanje ali napor, tako so se nekateri godbeniki na začetku na vaje in nastope vozili s kolesom tudi po 30 kilometrov daleč.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Rast kakovosti
Godba je imela v nekem obdobju celo tako močan položaj, da so si nezadovoljstvo s podporo delovanju društva upali izraziti z javno stavko. Tako so leta 1978 občinskim veljakom poslali odprto pismo, v katerem so sporočili, da bodo prenehali igrati, če jim ne bodo nadomestili dotrajanih glasbil in priskrbeli novih uniform. Bili so uspešni. Godba je veliko nastopala na raznih zborovanjih in tudi v tujini, manjkala ni niti ob obisku Tita v Murski Soboti leta 1966. Kar nekaj zanimivih zgodb se je nabralo v vseh teh letih, ki so vplivale tudi na današnje delovanje orkestra. Ena takih je volja Grlca do učenja in individualnega dela. Glasbe brez ritma ni, kar je Grlec dobro vedel, saj drugače ne bi posebne pozornosti namenil v tistem času najmlajšemu članu orkestra, 8-letnemu Oliverju Korošcu, ki ga je učil skrivnosti ritma. Dodatno sta vadila kar na rakičanskem letališču, ko je Grlec nabiral gobe, Oliver pa korakal po travniku in gobarju dajal takt. Sreča, občutek ali naključje je hotelo, da je takrat mali mož danes že več kot 20 let ponosni predsednik društva z visokim jubilejem. Leta 1980, ko se je Grlec upokojil, je vodenje prevzel takratni ravnatelj glasbene šole Ladislav Vöröš in godbo vodil 17 let do leta 1997. V vmesnem času se je zvrstilo mnogo koncertov, gostovanj, gotovo pa je sodelovanje na velikih slovenskih manifestacijah in zborovanjih godbenikom dalo največjo spodbudo za nadaljnje delo.
Po Vöröševi upokojitvi se je godba znova znašla na prelomnici, a se je skupini članov s takratnim občinskim vodstvom uspelo dogovoriti o prenovi godbe. Prevzel jo je Janko Škrajnar iz Ljutomera, za krajši čas pa so se ji pridružili tudi godbeniki iz Bakovec. Čeprav sta godbi v tem času nastopali tudi povsem samostojno, je skupno sodelovanje trajalo tri leta, nato sta zakorakali vsaka svojo pot. Leta 2002 je dirigentsko palico prevzel Simon Novak. Z njegovim prihodom se je strokovna in umetniška pot orkestra strmo dvignila, saj je osvežil tako repertoar kot tudi zven pihalnega orkestra. Koračnicam so se pridružila zahtevnejša dela iz sveta pop/rock glasbe.
Budnica kljub epidemiji
Pihalnemu orkestru Murska Sobota, ki danes šteje blizu 40 aktivnih članov, že več kot 20 let predseduje Oliver Korošec. Najstarejši je 68-letni saksofonist Franc Kramar, najmlajši pa 7-letni Rok Rajbar. Različne generacije godbenikov v svojih vlogah nadaljujejo bogato dediščino in tradicijo predhodnikov ter hkrati utrjujejo pot prihodnjim rodovom. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da v trenutnem sestavu najdemo člane devetih družin (starš in otrok, bratje in sestre, mož in žena).
Soboška godba je skozi zgodovino izvedla čez 3200 nastopov. Leta 2007 so lahko prvič v zgodovini zakorakali v lastne vadbene prostore, leta 2013 pa so zamenjali dotrajane uniforme iz leta 1997 za nove. V zadnjem desetletju velja kot enega najbolj odmevnih dogodkov omeniti mednarodno sodelovanje z Belgijo, v okviru katerega so poleti leta 2017 gostili kraljevi orkester iz Belgije. Od nastopov velja izpostaviti tudi sodelovanje v vseslovenskem projektu Dan ljubezni, tradicionalne nastope na »Miklošovon senji«, postavljanju mlaja v Murski Soboti in kresovanju v Černelavcih. Kar dvakrat so sodelovali tudi v predstavi Lada Bizovičarja Slovenska muska od A do Ž, bili so gostje Lendavske trgatve, velikonočnih procesij ter sodelovali pri prijateljskih društvih v Sloveniji in na Hrvaškem ter različnih dogodkih v okviru občine. Čeprav je bilo v času epidemije delovanje orkestra oteženo, tudi v tistem času občanov Mestne občine Murska Sobota niso pustili brez budnice in so jo dvakrat zapored odigrali improvizirano z zvočniki na avtomobilu in primerno okrasitvijo vozila.
V letu 2023 je v Pihalnem orkestru Murska Sobota zavel nov veter, po več kot 20 letih se je namreč ob koncu leta 2022 poslovil dotedanji dirigent Simon Novak, orkester pa je dobil novega umetnostnega vodjo, Simona Sobočana iz Lendave. Z novim dirigentom sta zavela nova energija ter svež veter, aktivno so se lotili tudi povečanja članstva in v svoje vrste vabijo nove glasbenike.
Vabijo na koncert
Po nekaj letih premora bodo 17. decembra ob 17. uri v telovadnici Osnovne šole I znova pripravili svoj tradicionalni božično-novoletni koncert, tokrat z dodatno energijo še zaradi 90-letnice. V goste so povabili enega najbolj prepoznavnih glasbenikov slovenske glasbene scene, Dejana Vunjaka, s katerim se bodo predstavili tudi v skupnem nastopu. Pričakujejo, da bodo ne samo privabili lepo število gledalcev, pač pa tudi nove mlade glasbenike, ki bodo pomagali pisati naslednje poglavje in obdobje soboške godbe.