»Afera kantice«, kot jo je sam poimenoval, naj bi se končala s pogovorom župana z obema ravnateljicama, na katerem je bilo sklenjeno, da se prodaja kosil za domov ustavi, šoli pa bosta pripravili nove cenike. O tem se je na dopisni seji izrekel tudi občinski svet in sprejel naslednje sklepe: lansko izgubo OŠ Kajetana Koviča Radenci iz tržne dejavnosti v višini 11.707 evrov pokrije občina, začasno se ustavi izvajanje tržne dejavnosti kuhanja kosil za trg in zaposlene v delu, kjer se hrana naroča za domov, osnovni šoli morata do konca maja pripraviti nov cenik, kjer bodo cene pokrivale vse odhodke, občina pa bo zagotovila subvencioniranje kosil za vse učence tako, da bodo plačevali za kosilo največ en evro.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Za razumevanje afere, ki je vzbudila tudi pozornost glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) Slovenije Branimirja Štruklja, je treba poznati sistem šolske prehrane v Sloveniji, ki ima večdesetletno tradicijo in izvira še iz obdobja nekdanje skupne države. Slovenija namreč sodi med države, ki imajo šolsko prehrano urejeno na nacionalni ravni. Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo organizirati vsaj en obrok dnevno, ceno malice pa vsako leto določi minister, pristojen za šolstvo.
V tem šolskem letu je cena za osnovnošolce 0,90 evra, prav tako je urejeno subvencioniranje glede na materialni položaj otrok oziroma njihovih staršev. Blizu 100 odstotkov vseh osnovnošolcev prejema malico, pri kosilu pa je ta delež okoli 80-odstoten. Tudi kosila so subvencionirana, a cena teh ni regulirana, zato se od šole do šole razlikuje – predvsem glede na triado. V povprečju se giblje med 2,50 in 3 evri, večja pa je za zaposlene in zunanje odjemalce, kar je po definiciji tržna dejavnost šole. Cena kosil za zaposlene in zunanje odjemalce na OŠ Kajetana Koviča Radenci je 4,1 evra.
Ena izmed značilnosti slovenskega sistema je tudi to, da šole v veliki večini pripravljajo in razdeljujejo šolske obroke v lastni režiji, saj razpolagajo z lastno kuhinjo. Toda pri razmejevanju tržne dejavnosti in javne službe prihaja do različnih definicij, na kar v letnih poročilih opozarjajo tudi posamezne šole.
Odjavili zaradi poniževanja
Šole s prihodki iz tržne dejavnosti med drugim financirajo plače zaposlenih, radenska občina je tako OŠ Kajetana Koviča zagotavljala financiranje delovnega mesta kuharja, a je to Leljak z letom 2021 ukinil. Opredelitev tržne dejavnosti pa je pomembna tudi, ker so javni zavodi pri oblikovanju tržnih cen dolžni upoštevati zakonitosti trga. Že računsko sodišče je leta 2018 v reviziji ravnanja s hrano na šestih osnovnih šolah ugotovilo, da predpisi na področju delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov ne določajo dovolj jasno načina oblikovanja cen obrokov šolske prehrane. »Ne glede na to pa mora cena obroka, ki ga pripravi šola za učence in zaposlene ter morebitne zunanje uporabnike, nedvomno pokriti najmanj vse stroške, ki pri pripravi obrokov nastajajo šoli,« so takrat zapisali državni revizorji in šole opozorili na potrebo po izračunu cene posameznih vrst obroka.
Na obeh omenjenih osnovnih šolah priznavajo, da cenikov že več let niso spreminjali, kar bodo sedaj storili, sta pa vodstvi šol kritični do ravnanja Leljaka. Kot nam je dejala Andreja Strmšek, ravnateljica kapelske osnovne šole, so se zaposleni odjavili od kosil že zaradi poniževanja, ki so ga bili deležni ob Leljakovih objavah, podobno pravi tudi pomočnica ravnateljice OŠ Kajetana Koviča Nataša Lipič. Na obeh šolah so v skladu s sklepom občinskega sveta ustavili iznos kosil. »Tega ni nikjer, da bi župan to prepovedoval. Šole morajo stremeti k več prihodkom iz tržne dejavnosti,« je prepričana Lipičeva, ki poudarja, da učitelji niso krivi za nastali primanjkljaj iz tržne dejavnosti. Proti ukinitvi tržne dejavnosti in prepovedi iznosa kosila se je izrekel tudi svet staršev.
Zagrozil z inšpekcijo
Zaradi ravnanja radenskega župana je protestiral, kot že omenjeno, prvi šolski sindikalist Štrukelj, ki je od župana zahteval opravičilo za »žaljiva podtikanja«. Ob tem je SVIZ poudaril še, da župan ne more prepovedati tržne dejavnosti, saj to dopuščajo ustanovni akti šol, in mu, če ne bo prenehal, zagrozil s posledicami. Leljak je opravičilo zavrnil in vztraja, da nikjer v ustanovnih aktih šol ni navedena tržna aktivnost kuhanja kosil za zunanje izvajalce. Šoli imata sicer v ustanovitvenih odlokih kot dejavnost zavoda poleg osnovnošolskega splošnega izobraževanja navedeno še storitve menz.
»Nič nismo prekinili, nič nismo kršili, nobenega ustanovnega odloka. Kje pa piše, da mora šola kuhati kosila za trg?« se še sprašuje radenski župan, ki poudarja nujo, da imajo otroci čim nižjo ceno kosila, ne zaposleni. Kot še dodaja, sam ne nasprotuje temu, da šola izvaja tržno dejavnost, a da naj naredi cenik, ki bo pokrival stroške. »Kot politik bom državi predlagal, naj takšnega početja ne dovoli, saj šole na ta način predstavljajo nelojalno konkurenco gostilnam, ki pripravljajo malice po tržnih cenah,« je poudaril Leljak, ki meni, da učitelji tako neposredno »uničujejo gostinstvo«.
Roman Leljak je za naš časopis napovedal tudi, da bo zaradi »iznosa kantic« obvestil inšpektorat in zahteval izredni pregled obeh osnovnih šol. Na inšpektoratu za šolstvo in šport so nam pojasnili, da ne vodijo nobenega postopka, povezanega z radensko ali kapelsko osnovno šolo.
Koliko šole zaslužijo na trguOsnovna šola (OŠ) Kapela je lani iz tržne dejavnosti ustvarila osem tisoč evrov prihodkov, OŠ Kajetana Koviča Radenci pa več kot 79 tisoč evrov. Kako je drugod v Pomurju? OŠ Beltinci je lani s tržno dejavnostjo v blagajno priteklo 53 tisoč evrov, OŠ III Murska Sobota 34 tisoč evrov, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer 22 tisoč evrov in Dvojezični osnovni šoli I Lendava 10 tisoč evrov. V strukturi prihodkov šol ima tržna dejavnost sicer majhen del, saj večino tvorijo prihodki iz državnega in občinskega proračuna.