Vsi pomembnejši evropski agrarni časopisi so se ponovno razpisali o problemu afriške prašičje kuge (APK). Po podatkih, ki jih je objavil nemški Zvezni raziskovalni inštitut za zdravje živali konec julija, bolezen dobiva nove razsežnosti. Na Madžarskem se je julija začela bolezen izredno hitro širiti med divjimi prašiči. Potem ko so v začetku maja v tej državi potrdili okužbo z virusom pri petih divjih prašičih, so julija registrirali že 92 poginov divjih prašičev zaradi okužbe z virusom APK.
Romunija ima dve žarišči bolezni. Večje žarišče, ki najbolj prizadeva domače reje, je ob Črnem morju na meji z Moldavijo. Drugo, nekoliko manjše, je na severu ob skorajda celotni meji z Madžarsko, je pa bistveno manjše od tistega ob Črnem morju. Okužba na jugu Romunije se je razširila iz Ukrajine prek Moldavije. Za okužbo na severu države ob madžarski meji pa se predvideva, da se je razširila iz baltiških držav in Poljske – prav tako prek Ukrajine.
Romunija je sicer daleč, toda v nekaj primerih nalezljivih bolezni živali se je že pokazalo, da so se izredno hitro širile prek drugih balkanskih držav na sever in so prizadele tudi Slovenijo. Nejasna je slika na Madžarskem. Prisotnost virusa so potrdili v upravnem okrožju Heves, kjer prašičereja ni pomembna kmetijska dejavnost. Nekoliko drugače je po oceni omenjenih nemških virov zdaj, ko ugotavljajo primere okužb na meji z Ukrajino in Romunijo.
Še bolj grozljiva je preživetvena sposobnost virusa v mesnih proizvodih. Človek sicer ne zboli za APK, je pa lahko prenašalec okužbe za živali ob uživanju okuženih mesnih proizvodov. V mesnih proizvodih preživi virus in ostane kužen za prašiče: 15 tednov v ohlajenem mesu, 300 dni v zorjenih pršutih, 15 let v zamrznjenih trupih. Z vročino ga je moč uničiti pri 56 stopinjah Celzija ob toplotni obdelavi najmanj 70 minut in pri 60 stopinjah ob obdelavi najmanj 20 minut. Virus je občutljiv za eter in kloroform, natrijev hidroksid, hipoklorid, formalin in jodove spojine. Čas tretiranja in koncentracija sta objavljena na spletnih straneh pristojnih služb.
V nemški deželi Baden Württemberg so se lotili sistematičnega odstrela divjih prašičev in jih v zadnjih dveh letih ustrelili nekaj čez 46 tisoč. Očitno je, da sam odstrel ne bo odpravil problema. Omejil bo sicer prenos virusa z živali na žival, zaradi manjše gostote populacije. Vprašanje pa je, ali bo omejil širjenje virusa, saj je eden od pomembnejših prenašalcev virusa klop iz skupine Orinthodors. Vremenske razmere za klope so bile julija v vzhodnem delu Evrope idealne.
Dodatno velja omeniti uvedbo karantene za živali iz držav z virusom in priporočilo za postavitev dvojnih ograj na rejah z dnevnim izpustom živali. Priporočljiva razdalja znotraj ograj je poldrugi meter, seveda mora biti ograja iz dovolj močnega materiala, da je divji prašič ne uniči. Morebiten pojav okužbe pri nas bi lahko imel za pomursko in s tem tudi slovensko prašičerejo katastrofalne posledice. Vdor APK v naše hleve bi pomenil popolno uničenje čred, ki jih naši kmetje niso sposobni obnoviti.
Obstaja pa velika nevarnost, da nimamo realnih podatkov o okužbi z virusom APK. Predvsem države, ki so velike izvoznice prašičjega mesa, se bojijo, da bo na račun okužbe ene domače reje trpela vsa prašičereja. Po drugi strani pa bi bilo prikrivanje bolezni škodljivo za prašičerejo na dolgi rok. Z morebitno predelavo okuženega mesa in prodajo izdelkov iz tega mesa bi dodatno širili virus in bi se nastala škoda samo še povečevala.
Romunija ima dve žarišči bolezni. Večje žarišče, ki najbolj prizadeva domače reje, je ob Črnem morju na meji z Moldavijo. Drugo, nekoliko manjše, je na severu ob skorajda celotni meji z Madžarsko, je pa bistveno manjše od tistega ob Črnem morju. Okužba na jugu Romunije se je razširila iz Ukrajine prek Moldavije. Za okužbo na severu države ob madžarski meji pa se predvideva, da se je razširila iz baltiških držav in Poljske – prav tako prek Ukrajine.
Nejasna slika na Madžarskem
Nemški inštitut v svoji analizi in tabelah za julij poudarja in predstavlja širitev bolezni na Madžarskem, Poljskem in v Romuniji. Ob priznanju prisotnosti APK na Madžarskem so to ugotovili severno od Budimpešte v okolici Gyöngyösa v upravnem okrožju Heves. Zdaj se je žarišče preselilo na vzhod na mejo z Ukrajino. Ob tem je zanimivo, da v tem trikotniku okuženih območij ostaja čista le Slovaška. Glede na gostoto okužb divjih prašičev z APK na madžarsko- ukrajinski meji in potrjenih okužbah domačih rej na tem območju v Romuniji je vprašanje časa, kdaj se bo bolezen pojavila v domačih rejah na Madžarskem. To, da se je bolezen tako množično pojavila v Romuniji, posredno pomeni veliko ogroženost tudi v Sloveniji.Romunija je sicer daleč, toda v nekaj primerih nalezljivih bolezni živali se je že pokazalo, da so se izredno hitro širile prek drugih balkanskih držav na sever in so prizadele tudi Slovenijo. Nejasna je slika na Madžarskem. Prisotnost virusa so potrdili v upravnem okrožju Heves, kjer prašičereja ni pomembna kmetijska dejavnost. Nekoliko drugače je po oceni omenjenih nemških virov zdaj, ko ugotavljajo primere okužb na meji z Ukrajino in Romunijo.
Skoraj neuničljiv virus
Virus APK je izredno trdoživ in skoraj neuničljiv. Kot sta ugotovila ameriška strokovnjaka, brez večjih težav prenaša dolge transportne poti npr. hrane. To sta dokazala na analizi okužene krme, ki so jo prepeljali iz Amerike v Evropo. Odpornost virusa na zunanje razmere je precejšnja. Ni posebno občutljiv za pH, saj prenese od pH 4 do pH 13. Preživi enajst dni v blatu (sobna temperatura), en mesec v umazanih prašičjih boksih, 70 dni v krvi na lesenih deskah (ko živali krvavijo), 15 tednov v razpadajoči krvi, 18 mesecev v krvi, ki je shranjena na 4 stopinjah Celzija.Še bolj grozljiva je preživetvena sposobnost virusa v mesnih proizvodih. Človek sicer ne zboli za APK, je pa lahko prenašalec okužbe za živali ob uživanju okuženih mesnih proizvodov. V mesnih proizvodih preživi virus in ostane kužen za prašiče: 15 tednov v ohlajenem mesu, 300 dni v zorjenih pršutih, 15 let v zamrznjenih trupih. Z vročino ga je moč uničiti pri 56 stopinjah Celzija ob toplotni obdelavi najmanj 70 minut in pri 60 stopinjah ob obdelavi najmanj 20 minut. Virus je občutljiv za eter in kloroform, natrijev hidroksid, hipoklorid, formalin in jodove spojine. Čas tretiranja in koncentracija sta objavljena na spletnih straneh pristojnih služb.
V nemški deželi Baden Württemberg so se lotili sistematičnega odstrela divjih prašičev in jih v zadnjih dveh letih ustrelili nekaj čez 46 tisoč. Očitno je, da sam odstrel ne bo odpravil problema. Omejil bo sicer prenos virusa z živali na žival, zaradi manjše gostote populacije. Vprašanje pa je, ali bo omejil širjenje virusa, saj je eden od pomembnejših prenašalcev virusa klop iz skupine Orinthodors. Vremenske razmere za klope so bile julija v vzhodnem delu Evrope idealne.
Izvajanje zaščitnih ukrepov
V državah s potrjeno okužbo poleg odstrela divjih prašičev skušajo narediti vse za zaščito domačih rej. Ukrepe priporoča tudi naša Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vsi prašiči na kmetijskem gospodarstvu naj bodo zaprti v hleve, staje in ograjene prostore. Promet s prašiči znotraj okuženega območja je prepovedan (razen neposredno v klavnico). Meso in mesne proizvode je prepovedano odvažati z okuženega gospodarstva. Gibanje ljudi na gospodarstvu naj bo čim bolj omejeno, ob tem je potrebno strogo izvajanje vseh priporočenih biovarnostnih ukrepov. Divji prašiči so pomembni pri prenosu bolezni na domače prašiče, zato ni priporočljivo spuščanje prašičev na prosto, kjer bi lahko prišli v neposreden stik z divjadjo, prav tako se lastnikom priporoča izogibanje stikom z divjimi prašiči (lov).Dodatno velja omeniti uvedbo karantene za živali iz držav z virusom in priporočilo za postavitev dvojnih ograj na rejah z dnevnim izpustom živali. Priporočljiva razdalja znotraj ograj je poldrugi meter, seveda mora biti ograja iz dovolj močnega materiala, da je divji prašič ne uniči. Morebiten pojav okužbe pri nas bi lahko imel za pomursko in s tem tudi slovensko prašičerejo katastrofalne posledice. Vdor APK v naše hleve bi pomenil popolno uničenje čred, ki jih naši kmetje niso sposobni obnoviti.
Obstaja pa velika nevarnost, da nimamo realnih podatkov o okužbi z virusom APK. Predvsem države, ki so velike izvoznice prašičjega mesa, se bojijo, da bo na račun okužbe ene domače reje trpela vsa prašičereja. Po drugi strani pa bi bilo prikrivanje bolezni škodljivo za prašičerejo na dolgi rok. Z morebitno predelavo okuženega mesa in prodajo izdelkov iz tega mesa bi dodatno širili virus in bi se nastala škoda samo še povečevala.