Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je star 57 let, kar je toliko, kot je povprečna starost slovenskega kmeta, je ob zaključku letošnje Agre izpostavil predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki dodaja, da je Agra letos bolj kot kdaj koli prej upravičila sloves najbolj prepoznavne tovrstne prireditve v Sloveniji in širši evropski regiji, saj so se poleg razstavnega programa na sejmu posvetili tudi vsem ključnim dilemam slovenskega kmetijstva. Na sejmu, ki ga je letos obiskalo 120 tisoč ljudi, se je predstavilo 1850 razstavljavcev iz 32 držav, na mednarodnih ocenjevanjih je sodelovalo 400 podjetij, prav tako pa se je v sklopu sejma zvrstilo 150 dogodkov. Sejem je letos obiskal tudi evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan, ki je prav tako Agro označil za najpomembnejši tovrstni sejem v regiji. Dežela partnerica je bila letos avstrijska Štajerska, ki je, kot pravi Erjavec, s tem dokazala, da je Agra vedno bolj tudi njihov sejem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Prašičerejci pripravljeni
V sredo se je na Agri zgodil tudi podpis sporazuma med vsemi deležniki v verigi preskrbe s prašičjim mesom, do katerega je prišlo pred vstopom sektorja prašičjega mesa v shemo izbrane kakovosti v začetku prihodnjega leta. »Podpis sporazuma je dobra stvar za prašičerejo v Sloveniji, saj so se s tem nekoliko pomirile strasti,« pravi vodja soboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Franc Režonja, ki meni, da bi lahko v Sloveniji ob povečanem povpraševanju po domačem svinjskem mesu v zelo kratkem času povečali oskrbo z doma rojenimi pitanci. Tudi predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga pozdravlja podpis sporazuma, po katerem bo država prašičerejsko panogo priznala kot strateško pomembno. Prav tako naj v prihodnosti več ne bi prišlo do velikih nihanj pri odkupnih cenah svinjskega mesa, saj so s sporazumom ustvarjeni temelji za vzpostavitev slovenske borze svinjskega mesa, na kateri se bo cena določala kot kombinacija lastne cene in cene na avstrijski borzi Steirerfleisch, po kateri so se doslej izključno ravnali.Trenutno lahko prašičerejci iztržijo tudi do dva evra po kilogramu svinjskega mesa, kar je po besedah Varge dobra cena, s katero lahko tudi nekaj zaslužijo. Pri vstopu v shemo izbrane kakovosti po novem ne bo prehodnega obdobja, torej se bo lahko pod omenjeno označbo prodajalo samo meso živali, ki so bile rojene, rejene in zaklane v Sloveniji. Zato so se s podpisom sporazuma tudi zavezali, da bodo čim prej zagotovili dodatnih 3500 plemenskih svinj, oziroma 190 tisoč v Sloveniji rojenih prašičev. »V prvi vrsti bodo imeli najtežje delo sedaj mesarji, ki se bodo morali zmeniti s trgovci o novih cenah. Tudi potrošniki se bodo morali zavedati, da z nakupom prašičjega mesa z oznako izbrane kakovosti podpirajo širši razvoj podeželja. To meso se ne bo prodajalo kot akcijsko blago, kontrole pa se bodo izvajale na podlagi masnih bilanc,« pravi Varga.
Prednost bi imele družinske kmetije
Pred slovenskim kmetijstvom pa se nahaja še en trd oreh, ki ga bodo skušali streti v prihodnjih mesecih, gre za spremembo kmetijske zemljiške politike. Ministrstvo za kmetijstvo je že pripravilo sveženj zakonodajnih sprememb in v času javne obravnave prejelo več pobud in pripomb, od katerih se jih je največ nanašalo na prednostni vrstni red pri nakupu kmetijskih zemljišč, prednostni vrstni red pri zakupu kmetijskih zemljišč v državni lasti in na dobo zakupa ter podaljševanje zakupnih razmerij. Na soboški območni enoti KGZS so se pri tem zavzeli za družinske kmetije, ki obdelujejo od 80 do 100 hektarjev njivskih površin. Te bi imele v prihodnosti po izteku veljavnih zakupnih pogodb prednost pri zakupu zemlje v lasti sklada kmetijskih zemljišč. Predlagane spremembe bi v naslednjih tridesetih letih vplivale na okoli 4000 hektarjev zemljišč, ki bi jih namesto podjetij obdelovali kmetje. »S tem bi mladim prevzemnikom omogočili, da pridejo do več zemlje, ki jo potrebujejo,« pojasnjuje Režonja.
Polarizacija javnosti ni dobra za nikogar
Predlagane spremembe zakonodaje se nanašajo tudi na vrstni red pri prednostnih upravičencih za nakup in zakup kmetijskih zemljišč. V obeh primerih bi bil tako mejaš tisti, ki bi imel prednostno pravico. Prav tako prebivalci iz bližnjih občin, s čimer se želijo izogniti špekulativnim nakupom zemlje. »To se že dogaja, da nekdo iz Ljubljane kupi kmetijsko zemljo v Pomurju in nato pride k nam poizvedovat, ali poznamo koga, ki bi mu jo obdeloval,« pravi Režonja. Profesor z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Stane Kavčič meni, da bi bil pri tem z vidika pravne varnosti smiseln predlog, da bi lahko kmet od sklada zakupil toliko zemlje, kot je ima tudi sicer v lasti: »Jamčimo namreč lahko samo s tistim, kar je naše.« Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je izrazila prepričanje, da kmetijska zemljiška politika v Sloveniji potrebuje spremembe. Pri tem opozarja na nevarnost, da bi lahko razprava ob predlaganih zakonskih spremembah hitro prešla na raven ulične politike. Kot pravi, je razočarana, da so poleg pripomb prejeli izjemno malo predlogov, kako doseči kompromis, ki bi zadovoljil tako kmete kot gospodarske družbe, ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje. »To niso stvari, ki bi morale zanimati slovenskega potrošnika, zanj je pomembno, da slovensko podeželje ostane obdelano, da na njem preživijo družinske kmetije in živilska podjetja,« pravi Pivčeva, ki meni, da polarizacija javnosti glede kmetijskih vprašanj, o katerih ima povprečen državljan malo znanja, ni dobra. »Na zadnjem primeru vprašanja upravljanja z zvermi smo zelo dobro videli, kaj se zgodi, če o strokovnih vprašanjih odloča ulica.«