Agra: »Za razvoj so potrebni ljudje, ki se kalijo skozi generacije«

Na mladih kmetih podeželje stoji, je geslo letošnjega, že 56. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni. »Agra je več kot kmetijsko-živilski sejem, ker ne ponuja obiskovalcem zgolj izdelke in storitve, ki jih lahko kupimo v trgovini, temveč jim nudi predvsem priložnost, da spoznajo, kako in od kod pride hrana na prodajne police,« pravi predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki pri tem izpostavlja, da bo na letošnji Agri sodelovalo 1840 razstavljavcev iz 32 držav.

Tako je letos otvoritveni govor, ki je sicer običajno rezerviran za nosilce visokih političnih funkcij v državi, imel predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan. »Smo v času priprave nove skupne kmetijske politike, pri tem je ključno vprašanje, če se zavedamo, kaj prinaša oziroma odnaša? Žal danes ni med nami predstavnika Evropske komisije, da bi se na lastne oči prepričal, v kakšnem stanju je kmetijstvo v Sloveniji,« pravi Damijan.

Starajoča se populacija ljudi na kmetijah je po mnenju gorjeradgonskega župana Stanka Rojka ena največjih težav slovenskega kmetijstva, poleg razdrobljenih kmečkih posesti in gozdov. Zato Rojko, ki je sicer tudi direktor lokalnega gozdarskega podjetja, izraža zadovoljstvo, da skušata vsako leto v okviru Agre stroka in politika najti odgovore na izzive slovenskega kmetijstva v prihodnosti.
»Ekonomski položaj kmetov se bo moral izboljšati, da bodo mladi videli perspektivo v tem, da si na podeželju ustvarijo družino in svojo prihodnost,« pravi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Pri tem še izpostavlja zaskrbljujoč podatek, da je v letošnjem letu od skoraj 58 tisoč vlagateljev prošenj za kmetijske subvencije samo 6200 mlajših od 40 let.« Zupančič še opozarja na problematiko, ki jo prinašata tehnološki razvoj in pomanjkanje ustrezne delovne sile: »Vsi plezamo po veji digitalizacije oziroma napredka, pri tem pa si sekamo korenine, saj mora nekdo tudi delati. Zmotno je prepričanje, da bodo drugi delali namesto nas. Tudi podjetniki v drugih panogah se vedno bolj pritožujejo, da nam primanjkuje delovne sile, ki jo moramo uvažati od drugod.« Podobno misel izreka tudi Damijan: »Digitalni pripomočki so danes ključnega pomena, vse imamo na dlani. Zavedati pa se moramo, da so še vedno zelo uporabni tudi pripomočki, kot sta traktor ali lopata. Za razvoj so potrebni ljudje, ki se kalijo skozi generacije.«

Kmetijstvo mora dobiti ekonomsko podlago

Peter Vrisk, predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije opozarja, da mora kmetovanje v Sloveniji dobiti ekonomsko podlago. »Ni možno pričakovati, da bodo tudi naslednje generacije obdelovale zemljo, četudi se jim zadeva ekonomsko ne bo izšla.« Doslej se je tak model po njegovih besedah izšel tudi zaradi polkmetij, katerih lastniki hodijo v službo, tam pridobljeni dohodek pa vlagajo v kmetijo, ki sicer ne bi preživela. »Mlajše generacije si stvari preračunajo, če v kmetijstvu ne bo dovolj denarja, bodo odšli v druge dejavnosti.«

Letošnja država partnerica na Agri je Makedonija, makedonski kmetijski minister Ljupčo Nikolovski pa poudarja, da je razvoj kmetijstva ena od prioritet makedonske vlade. »Zato so vsi ukrepi in vse politike, ki jih sprejemamo, usmerjeni v ustvarjanje konkurenčne kmetijske proizvodnje, prilagojene potrebam evropskih trgov.« Nikolovski še izpostavlja, da je vprašanje članstva Makedonije v Evropski uniji pomembno predvsem z vidika poslovnih priložnosti za makedonske kmete, zaradi tega so na ministrstvu, ki ga vodi, v celoti osredotočeni na začetek pogajanj z EU prihodnje leto in začetek potrebnih reform.

Po besedah Dejana Židana bodo morali biti kmetje v prihodnosti bolj inovativni, samozavestni in pogumni, če bodo želeli preživeti. Vse to pa so lastnosti, ki jih mladi kmetje v Sloveniji imajo, je prepričan novoizvoljeni predsednik državnega zbora, ki bo kmalu predal posle nasledniku na čelu kmetijskega ministrstva, ki ga je doslej vodil. Ob tem poudarja, da kljub številnim vremenskim nevšečnostim v zadnjih letih kmetijska in prehranska proizvodnja v državi naraščata. »Kmetijska politika ima tudi pomembno socialno noto, če si to priznamo ali ne, s temi izzivi se soočajo vse evropske države … Samo v Italiji izvajajo več kot 60 različnih oblik programov razvoja podeželja.« Židan napoveduje, da bo odslej v državnem zboru slišan tudi glas slovenskega podeželja. »Ko se govori o gospodarstvu, industriji, tehnologiji, šolstvu ali kulturi, so vsi navdušeni, ko pa govorimo o podeželju, kmetijstvu, gozdarstvu ali ribištvu, to več nikogar ne zanima, kakor da ne bi v teh panogah delalo osem odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji, ti s svojim delom zagotavljajo prehransko varnost države.«