Slovensko agroživilstvo se spoprijema s številnimi izzivi, ki spreminjajo njegovo delovanje. Kakšno je stanje v kmetijski in živilski panogi v Pomurju ter kateri so ključni izzivi teh panog, so na javnem forumu o agroživilstvu v Pomurju, ki ga je v Raziskovalno-izobraževalnem središču Dvorec Rakičan organiziralo Nacionalno stičišče za inovacije in podjetništvo v slovenskem agroživilstvu EIT Food Hub Slovenija, razpravljali ključni akterji pomurskega agroživilstva. To ima, kot so ugotovili, visoke potenciale, vendar ga predvsem na področju kmetijstva ovirajo negativni trendi. Število manjših kmetij se je v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo za polovico, so pa obstoječe kmetije postale večje in močnejše. »Prihodnost kmetijstva vidim v povezovanju,« je dejal Danilo Meolic, predsednik Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota. Dodal je, da je pomemben segment razvoja kmetijstva tudi živilskopredelovalna industrija, saj brez nje razvoj ni mogoč. »Kmetje moramo pridelati surovine in jih prodati slovenski živilskopredelovalni industriji. Lahko seveda svoje pridelke in izdelke prodamo tudi drugam, vendar to potem ne bo več slovenska zgodba, ki bi morala temeljiti na samooskrbi s slovensko hrano. Zato sem prepričan, da bi morali vztrajati pri le enem znaku kakovosti, pri Izbrani kakovosti Slovenije, saj to prinaša še večje priložnosti za razvoj slovenskega agroživilstva.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Osnova za kmetijstvo je zemlja
Eden ključnih izzivov v pomurskem agroživilstvu so podnebne spremembe, pravi Branko Virag iz Skupine Panvita, ki sodeluje z več kot dva tisoč kmetijami. Te namreč krojijo proizvodne cilje vseh vključenih v agroživilstvo. »Če na tem področju ne bomo naredili nekaj več, bomo lahko kmetijske pridelke jemali samo iz laboratorija. Primarni cilj, ki mu moramo slediti, je ohraniti proizvodne vire na tem nivoju, kot jih imamo sedaj. Vemo namreč, da svetovno prebivalstvo narašča, in če hrane ne bo dovolj, bo prišlo do globalne lakote,« je poudaril Virag. Kot ključno rešitev v boju proti podnebnim spremembam in vse pogostejšim sušnim obdobjem, ki prizadenejo tudi Pomurje, je navedel nujno potreben namakalni sistem za celotno regijo, ki bi tudi v prihodnje omogočil pridelavo hrane tako za ljudi kot za živali.
»Prekmurski kmet potrebuje marsikaj, da bo lahko na koncu dostojno preživel sebe in svojo družino. V prvi vrsti je to tudi namakalni sistem, saj vidimo, kakšna je narava,« je Viragu pritrdil Meolic in dodal, da morajo kmetije postati bolj konkurenčne. »To je osnova. Kmetije lahko naredimo konkurenčne le z investicijami ter z enakomerno porazdelitvijo zemlje. Kmetija mora biti dovolj velika po obsegu, da bo kmet lahko vsak dan delal na kmetiji vsaj osem ur in preživel. Vsak kmet je namreč lahko kmet le, če ima zemljo.« Ob tem je spomnil, da ima država v Pomurju sedem tisoč hektarjev zemlje, ki jo obdelujejo štiri velike družbe. »Kar seveda ni najboljše. Zahtevamo, da se zemlja enakomerno porazdeli, saj je osnova za kmetijstvo zemlja,« je še dodal. Z njim se ni povsem strinjal Virag, ki je poudaril, da lahko zmanjševanje obsega zemlje, ki jo obdeluje neka večja družba, privede do zmanjševanja v celotni verigi. »Tega si verjetno slovenski potrošnik ne želi. Kot skupina zato želimo povezanost s kmeti in kooperanti še nadgraditi. Želimo si, da bi se vsi v verigi organsko razvijali in delali tisto, za kar smo res usposobljeni. To pomeni, da moramo vlečne konje v agroživilstvu v vertikalni verigi spodbujati, saj bo le tako slovenski potrošnik tudi v prihodnje imel kakovostno hrano. Slovenski potrošnik je tisti, ki narekuje razvoj agroživilskih verig in pri tem je zelo zahteven,« je še dejal Virag.
Kakšna bosta slovensko in pomursko agroživilstvo v prihodnje, je težko napovedati, uspešno se bosta lahko razvijala le s povezovanjem ključnih deležnikov v verigi, s sistemskim pristopom pri razvojnih ukrepih ter z bolj aktivnim in strateškim pristopom lokalnih in državnih odločevalcev, je bilo mogoče slišati. »Težko je kar koli napovedovati, prepričan pa sem, da bo na manjših kmetijah vse več dopolnilnih dejavnosti, večje kmetije pa se bodo še bolj specializirale in postale bolj sodobne. Že sedaj jih veliko vlaga v digitalizacijo na področju poljedelstva in živinoreje, zato bomo tudi v prihodnje morali tem segmentom dati več spodbud. Verjamem pa, da je prihodnost kmetijstva v Pomurju, v žitnici Slovenije,« je poudaril predsednik KGZ Murska Sobota Danilo Meolic.