Po katastrofalni povodnji, ki je prizadela Slovenijo minuli vikend se pričenja odpravljanje posledic poplav. Te so velikih razsežnosti. Od poškodovanih in porušenih hiš, do uničenih mostov, cestne, energetske in druge javne infrastrukture ter izpada prihodkov prizadetega gospodarstva. V naslednjih tednih, mesecih in celo letih bo tako potekala obsežna rekonstrukcija poplavljene države, pri čemer bodo ključna sredstva, ki jih bo država pridobila iz evropskih virov. Že minulo soboto so tako na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi minister Aleksander Jevšek, pričeli z izvedbo ukrepov za pripravo vloge za nepovratno pomoč Solidarnostnega sklada EU po uničujočih poplavah. Vlogo je potrebno najpozneje v 12 tednih od nastanka prve škode posredovati Evropski komisiji, Solidarnostni sklad EU je na voljo državam članicam v primerih naravnih nesreč za odpravljanje njihovih posledic v obliki nepovratnih sredstev. Za upravičenost do koriščenja sredstev iz sklada mora na nacionalnim nivoju celotna neposredna škoda presegati 3 milijarde evrov oziroma 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka prizadete države, pri čemer se upošteva nižja od obeh vrednosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Zlati" gol Igreca v 88. minuti pripeljal Nafto na korak do elite
Na uvodni tekmi 28. kroga druge lige so nogometaši vodilne Nafte v Kranju premagali Triglav, bilo je 1 : 2, in imajo zdaj pet točk prednosti pred drugim Primorjem, ki mora še odigrati svoje srečanje. Po tem krogu ostajata do konca prvenstva samo še dva kroga.
6-8 milijard evrov škode?
Na Jevškovem ministrstvu so poudarili, da je že danes jasno, da bo škoda, ki so jo povzročile poplave in plazovi tako visoka, da bo Slovenija upravičena do pomoči Solidarnostnega sklada EU. "Za kolikšno pomoč bomo zaprosili in koliko je bomo dobili, pa je odvisno od ocene škode in predvidenih ukrepov za sanacijo škode, zato je o konkretnih številkah preuranjeno govoriti," so navedli v izjavi za javnost. Škoda bo seveda večja od prvotne napovedi premierja Roberta Goloba, ki je dejal da bo presegala 500 milijonov evrov. Golob se je sicer naknadno popravil in dejal, da bo znašala več milijard evrov, a natančnih številk seveda še ni možno podati. Urusla von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je ob današnjem obisku poplavljene Slovenije napovedala, da bo Slovenija lahko letos prejela 100 milijonov evrov iz solidarnostnega sklada, še 300 milijonov evrov pa v naslednjem letu.
Če pogledamo dosedanja izplačila prizadetim državam iz navedenega sklada, si lahko vzamemo primer sosednje Hrvaške. Leta 2020 je naša južna soseda bila primorana dvakrat zaprositi za solidarnostno pomoč, in sicer zaradi potresa v Zagrebu in potresa v Petrinji. Za zagrebški potres je Hrvaška prijavila več kot 11,5 milijarde evrov škode in prejela dobrih 683 milijonov evrov sredstev iz sklada, za potres v Petrinji pa je bilo škode za dobrih 5,5 milijard evrov, solidarnostni sklad pa je poskrbel za dobrih 319 milijonov evrov pomoči. Slovenija je doslej štirikrat zaprosila in prejela sredstva iz tega naslova, ob skoraj 1,3 milijarde evrov škode v vseh primerih pa je prejela vsega dobrih 48 milijonov evrov. Na podlagi tega lahko ugibamo, da bo škoda zaradi letošnjih poplav v Sloveniji v rangu med šestimi in osmimi milijardami evrov. Glede na to, da bo treba vlogo za pridobitev pomoči iz Solidarnostnega sklada posredovati do konca meseca oktobra, bo točna številka morala biti relativno hitro znana. Vlada je sicer na včerajšnji seji ustanovila medresorsko delovno skupino za koordinacijo priprave vloge za pridobitev nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada EU, za katera je zaprosila po katastrofalnih poplavah. Vodilo jo bo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, sestavljajo jo državni sekretarji in strokovni sodelavci.
Nujni ukrepi, ki jih je mogoče financirati iz Solidarnostnega sklada EU so:
takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja;
zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb, da se zadovoljijo potrebe prizadetega prebivalstva;
takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in zaščita spomenikov kulturne dediščine;
urejanje prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli;
hitra pomoč in zdravstvena oskrba prebivalstva, ki so ga prizadele izredne razmere večjih razsežnosti na področju javnega zdravja, in zaščita prebivalstva pred tveganjem, ki bi mu lahko bili izpostavljeni.
Kako bodo poplave predrugačile kohezijsko pogačo
Jevškovo ministrstvo pa ne bo ključno le pri pripravi vloge za solidarnostni sklad, ampak je na mizi tudi reprogramiranje finančne perspektive 2021-2027, ki je v pristojnosti ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Razpisi za novo kohezijsko obdobje so se šele nedavno začeli objavljati, kot kaže, pa bo Evropska komisija omogočila, da se vsaj del 3,2 milijarde evrov težke pogače nameni poplavni rekonstrukciji in verjetno tudi ukrepom za večjo poplavno varnost. Kje bi lahko prišlo do sprememb, rezanja oziroma preusmerjanja sredstev, je seveda težko napovedati, potrebno pa je vedeti, da gre za štiri sklade, in sicer kohezijski sklad, sklad za regionalni razvoj, socialni sklad plus in sklad za pravični prehod ter šest ciljnih ukrepov, na podlagi katerih so nastajali regionalni razvojni programi, tudi pomurski, med ukrepi, ki se financirajo iz kohezije pa so tudi dogovori za razvoj regij. Gre v bistvu za sredstva, ki so namenjena tako občinam, kot znanosti, gospodarskim družbam in podjetnikom. Po zagotovilih evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča bo veliko sredstev moč preusmeriti ravno iz sklada za regionalni razvoj, ob tem pa je tudi predsednica komisije obljubila fleksibilnost komisije kot potrditvenega organa.
Nedotaknjena posojila iz sklada za okrevanje in odpornost
Tretja možnost za pomoč iz evropskih virov pa je mehanizem NextGenerationEU oziroma sklad za okrevanje in odpornost kot eden izmed glavnih instrumentov mehanizma. Sloveniji je iz mehanizma za okrevanje in odpornost je sicer prvotno pripadlo 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil, pri čemer se je prejšnja vlada sprva odločila, da bo koristila le 705 milijonov evrov povratnih sredstev. Zaradi boljšega bruto domačega proizvoda v letu 2021 pa sedaj državi pripada manj nepovratnih sredstev kot sprva predvideno. Upravičena je do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je 286 milijonov evrov manj, zato je vlada junija potrdila prilagoditev načrta. Slovenija je tako Evropski komisiji predlagala tudi manjšo porabo povratnih sredstev, in sicer v višini 545 milijonov evrov in ne več 705 milijonov evrov kot načrtovano ob potrditvi načrta. Med drugim je prišlo tudi do črtanja sredstev pri projektih za krepitev protipoplavne zaščite, in sicer namesto 280 milijonov evrov povratnih sredstev, je vlada predlagala koriščenje 120 milijonov evrov povratnih sredstev. Slovenija se obenem sooča z velikimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov za pridobitev sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, saj je šele konec aprila dobila prvo izplačilo v višini 50 milijonov evrov. Kot je navedla von der Leynova na današnjem obisku države, kjer je tudi nagovorila poslance v državnem zboru, ima država možnost koriščenja še 2,7 milijarde povratnih sredstev - posojil iz tega naslova, a mora projekte prijaviti do konca avgusta.
Lenarčič je pri tem spomnil, da gre za instrument, ki omogoča velike investicije, predvsem pa določa minimalni delež investicij za zeleni prehod in digitalno preobrazbo. Eden bistvenih elementov zelenega prehoda je, kot poroča STA, po Lenarčičevih besedah poplavna varnost, zato je optimističen, da se da marsikaj še preusmeriti, če bo Slovenija to želela. "Treba je torej pripraviti dobre projekte, dobre programe, ki so izvedljivi. Zlasti pomembno je upoštevati roke izvedbe, za projekte iz instrumenta za okrevanje in odpornost so roki že zelo kratki, tako da tukaj bo treba pohiteti," je opozoril. Golob in predsednica komisije von der Leyen sta se ob današnjem obisku dogovorila o takojšnji ustanovitvi skupne delovne skupine, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev. Načrt za okrevanje in odpornost sicer ne spada pod resor ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, saj nad njim bedi urad za okrevanje in odpornost pod finančnim ministrstvom.
Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj so hkrati vsa ministrstva zaprosili za podatke o morebitnih ostankih evropskih kohezijskih sredstev programskega obdobja 2014 - 2020 in o morebitnih projektih, ki so v izvajanju in jih zaradi posledic poplav ne bo možno dokončati. Rok za upravičenost izdatkov programskega obdobja 2014 – 2020 je namreč konec letošnjega leta. Kot so nam zagotovili na ministrstvu, naj ne bi bilo bojazni za projekte, ki so že v izvajanju oziroma imajo odobrene sklepe o sofinanciranju ter bodo izvedljivi do izteka finančne perspektive, torej do konca letošnjega leta. Gre med drugim za projekt nadgradnje vodovodnega sistema B, ki znaša kar 36 milijonove evrov. Po prejetih podatkih ostalih resorjev bodo vladi predlagali najboljšo pot do razpoložljivih kohezijskih sredstev, so sporočili z ministrstva, ki ga vodi Jevšek. Glede na vse navedeno, bo ravno minister za kohezijo in regionalni razvoj ena ključnih figur pri obnovi Slovenije po najhujših poplavah v zgodovini samostojne države.