Vlada se je na današnji seji seznanila z oceno neposredne škode po naravni nesreči, ki je prizadela Slovenijo 4. avgusta. Kot je dejal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, so poplave in plazovi prizadeli 183 od 212 slovenskih občin, od tega so bile 104 občine močno prizadete. Celoten obseg prizadetega območja je po njegovih besedah ocenjen na 17.203 kvadratnih kilometrov površine. Skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje pa znaša približno 9,9 milijarde evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bo država vrtine zapečatila?
Družba Geoenergo v stečaju je 19. aprila izgubila rudarsko pravico, koncesijska pogodba o izkoriščanju mineralne surovine nafte in zemeljskega plina, ki je zaradi delujočih vrtin pomembna predvsem za območje petišovskega plinskega polja, pa je prenehala veljati.
Ocena ne predstavlja zgolj neposredne materialne škode
Predstavljena ocena, kot je dejal minister, zajema vse vidike naravne nesreče - od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture in do zaščite in obnove objektov kulturne dediščine, odlaganja in ravnanja z odpadki in drugo. Uporabljena je bila metoda PDNA, ki nadgrajuje dosedanje uveljavljene nacionalne metodologije za ocenjevanje škode. To metodo so uporabili tudi na Hrvaškem ob potresih v Petrinji in v Zagrebu, je poudaril Jevšek. Omogoča namreč celovito in hitro ocenjevanje posledic po naravni katastrofi in pripravo načrtov za obnovo. Omogoča tudi poenoteno in primerljivo ocenjevanje stroškov vzpostavitve normalnega stanja ob upoštevanju dejstva, da tako obsežna obnova traja več let.
Jevšek je navedel še dva praktična primera, in sicer 50 let stare uničene stavbe, pri kateri ocena posledic vključuje stroške izgradnje stavbe ob upoštevanju celovitih stroškov gradnje v današnjem času in ne zgolj vrednosti stare stavbe, ter primer plazu, ki odnese 15 hektarjev gozda, poruši tri hiše in uniči cesto. Dejanska neposredna škoda v materialni vrednosti je tista, ki je nastala zaradi katastrofe, posledica pa je, da je potrebno na tem plazišču opraviti še vrsto drugih aktivnostih in tudi zgraditi tri nove hiše na varnem območju po cenah, ki veljajo danes.
Ta ocena, ki jo je danes predstavil minister, je ključna za pripravo vloge za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU. Jevškovo ministrstvo mora vlogo oddati do 27. oktobra, iz sklada pa si Slovenija obeta 100 milijonov evrov v letošnjem letu in 300 milijonov evrov v prihodnjem.