Profesor geografije in tehnike Aleš Zver iz Odranec je letošnji dobitnik Perlachove nagrade za humanistične vede, ki jo podeljuje Univerza v Mariboru. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko je magistriral s temo Vpliv podnebnih sprememb na kmetijske kulture v Evropi, naloga pa je bila tudi izhodišče za znanstvenoraziskovalno delo. To je objavil v obliki članka Nekatere kmetijske kulture Evrope v luči podnebnih sprememb, ki ga je napisal z mentorjem Danijelom Ivanjšičem in somentorjem Igorjem Žiberno. Tema ga je pritegnila že med študijem, z zaključnim delom pa je želel prispevati svoj delež k raziskavam. Ocenjeval je, kam peljejo podnebne spremembe evropsko kmetijstvo, in izdelal karte, ki prikazujejo trend spreminjanja podnebnih razmer za nekatere kmetijske kulture v drugi polovici 21. stoletja.
Kot pojasni, je pri raziskovanju uporabil geografski informacijski sistem. Evropo je razdelil na en kvadratni kilometer velika območja ter vnašal podatke o predvidevanjih, kakšna bo temperatura ozračja leta 2070 na posameznem območju. Izbral si je štiri kulturne rastline, koruzo, krompir, oljko in pšenico, ter upošteval javno znane podatke o tem, kakšne razmere potrebujejo za optimalno rast. »Ko sem vse združil, je nastala karta, ki prikazuje, katera območja so za gojenje kultur bolj idealna in katera manj. Velja pa poudariti, da je karta nastala samo na podlagi podnebnih sprememb, ne pa tudi drugih parametrov.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Zver, ki je trenutno zaposlen na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Bistrica, je na podlagi napovedi, kako se bo višala temperatura ozračja, izdelal tri scenarije. Najbolj optimističen je poimenovan RCP 2.6, sledi RCP 4.5, najbolj pesimističen pa je RCP 8.5. Oznake pomenijo vsebnost toplogrednih plinov. »Scenarij RCP 2.6 predvideva, da bo v ozračju 421 delcev CO2, najbolj pesimističen pa 1300 delcev CO2. Razlika je kar trikratna,« pojasni sogovornik. Ugotovil je, da se trenutno nagibamo prav k najslabšemu scenariju. »Ta napoveduje, da bo leta 2070 v nekaterih delih Evrope povprečna temperatura narasla tudi za več kot pet stopinj Celzija. Ti vplivi se bodo višali od zahoda proti vzhodu. Na zahodu, kjer je opazen vpliv morja, bodo vplivi podnebnih sprememb manjši.« Eden od sklepov je tudi, da se bo količina padavin v večini Evrope zmanjšala, vendar ne tako izrazito, kot bo narasla temperatura.
Razmere na severu bodo ugodnejše
Raziskava je pokazala, da globalni podnebni modeli napovedujejo premik optimalnih podnebnih razmer za kultivacijo omenjenih rastlinskih kultur v višje geografske širine in nadmorske višine. Za ponazoritev – rastline, ki sedaj uspevajo pri nas, se bodo do leta 2070 premaknile recimo na sever Nemčije. »Dober primer je krompir, ki zdaj idealno uspeva na območju srednje in južne Evrope, za leto 2070 pa kaže, da bi lahko uspeval tudi v višjih geografskih širinah,« pojasni Aleš Zver. Oljka pa naj bi takrat uspevala tudi na predelih, ki so bolj oddaljeni od morja. Kljub tem napovedim sogovornik optimistično doda, da to ne pomeni, da krompir, koruza, oljka in pšenica ne bi več uspevali v nižjih geografskih širinah, saj se rastline prilagajajo na podnebne spremembe, poleg tega pa so v uporabi hibridna semena.
Zvera je pri raziskovanju najbolj presenetila ugotovitev, da naj bi bile najustreznejše razmere za rast krompirja v baltiških državah in vzhodni Evropi. Sploh zato, ker tam sedaj razmere niso idealne. »Tudi na Finskem in Norveškem naj bi uspeval, sicer se nisem ukvarjal še z dejavnikom prsti, ampak podatki o podnebju nakazujejo, da bi bile lahko razmere na severu izrazito ugodnejše, kot so danes,« pove.
Kako lahko ugotovitve apliciramo na Pomurje?
»Na podlagi teorije in kart menim, da bo v Pomurju pogostejša suša. Teorija pravi, da bo v letu 2070 suš enkrat več kot sedaj. Če smo imeli v Sloveniji v zadnjih 50 letih 20 katastrofalnih suš, se bo v naslednjih letih to število povečalo.« Profesor geografije in tehnike pravi, da bo proti koncu stoletja moralo priti do sprememb. Rešitev je morda zasajevanje drugih kulturnih rastlin, ki ne bodo tako občutljive za sušo, ker bodo tudi hibridna semena težko prenesla morebitno dva meseca trajajočo sušo. Po drugi strani pa mora človeštvo težiti k manjšemu onesnaževanju okolja. Sam na primer meni, da bi bilo smiselno narediti komasacijo po celotnem Prekmurju, da bi se zmanjšalo število razdeljenih kmetijskih površin. Kajti od ene do druge je treba priti s traktorjem, s tem pa je tudi več izpustov. Obenem bi morali ljudje bolj ceniti lokalno pridelano hrano.
Manjkajo dejanja
Znanstvenoraziskovalni članek je bil objavljen v Reviji za geografijo, v obrazložitvi nagrade pa je tudi zapisano, da je dodana vrednost pri oblikovanju skupne evropske kmetijske politike. Zver sicer zatrdi, da se na politiko ni oziral, meni pa, da kdor koli bo članek prebral, bo uvidel, da je treba nekaj spremeniti in zamejiti podnebne spremembe. Morda tudi sprejeti kakšne nove smernice in načrte. Po njegovem mnenju se ljudje v Sloveniji dokaj zavedamo posledic podnebnih sprememb, vendar smo pri tem premalo aktivni. »Mene so med študijem podnebne spremembe in težnja k temu, da naravo čim bolj ohranimo nedotaknjeno, najbolj pritegnile. Petindevetdeset odstotkov študij namreč kaže, da razplet ne bo dober, če v najkrajšem možnem časz ne bomo ukrepali. Zato pravim, da ne smemo biti sebični, ampak moramo naravo ohraniti tudi za prihodnje generacije.« Pripomni še, da se premalo ljudi zaveda, kaj pomeni 5 stopinj Celzija višja temperatura na nekem območju na letni ravni.
Za Aleša Zvera je nagrada priznanje za trud, ki ga je vložil v magistrsko delo, in tudi lepa nagrada po koncu študija. Trenutno se z raziskovalno dejavnostjo ne ukvarja, ne izključuje pa možnosti, da bi z Ivanjšičem in Žiberno še kdaj sodeloval pri podobni raziskavi. »Imamo vzpostavljeno dobro osnovno bazo, zato bi lahko tudi za druge kulture pripravili predvidevanja za leto 2070,« pove za konec.