Vlada se je na današnji seji seznanila z odgovorom Ministrstva za zunanje zadeve, s katerim odgovarja na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede veljavnosti Trianonske mirovne pogodbe. Ta je bila sklenjena 4. junija 1920 med Združenimi in Pridruženimi silami ter Madžarsko.
Kot je navedeno, ta pogodba, tako kot nasploh velja za mirovne pogodbe, po vsebini in namenu nima določb o časovni omejitvi veljavnosti ter jo tudi ni možno odpovedati. To pomeni, da velja dokler ni spremenjena ali nadomeščena z novo s soglasjem vseh pogodbenic. Meje Madžarske so bile določene v 27. členu pogodbe, s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v drugem odstavku.
Po mednarodnem pravu se pogodbenica tudi ne more sklicevati na bistveno spremembo okoliščin kot na razlog za prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe ali odstop od nje, če mednarodna pogodba določa mejo, na potek meje, določene s pogodbo, pa tudi ne vpliva nasledstvo držav. Potek slovensko – madžarske meje v naravi določa konvencija, ki je bila sklenjena 20. oktobra 1983 v Beogradu med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFR Jugoslavije in madžarsko vlado, Slovenija pa jo je nasledila. In tudi ta konvencija se sklicuje na Trianonsko mirovno pogodbo.
"Omenjena načela vodijo tudi Evropsko unijo in NATO pri urejanju odnosov med članicami obeh integracij ter ohranjanju miru in varnosti, širše pa tudi Svet Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi.
Glede na omenjeno ni mednarodno pravnih ali političnih razlogov za prenehanje veljavnosti Trianonske mirovne pogodbe, upoštevaje razmere v Evropi in svetu pa za to ni niti dejanskih možnosti," so še zapisali.
Vprašanje, ki ga je postavil Maučec, ima osnovo v razpravah, ki se širijo v nekaterih nestrokovnih krogih o tem, da naj bi Trianonska pogodba, s katero je Madžarska izgubila veliko svojega ozemlja, tudi Prekmurje, prenehala veljati po sto letih od podpisa.
Kot je navedeno, ta pogodba, tako kot nasploh velja za mirovne pogodbe, po vsebini in namenu nima določb o časovni omejitvi veljavnosti ter jo tudi ni možno odpovedati. To pomeni, da velja dokler ni spremenjena ali nadomeščena z novo s soglasjem vseh pogodbenic. Meje Madžarske so bile določene v 27. členu pogodbe, s Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v drugem odstavku.
Po mednarodnem pravu se pogodbenica tudi ne more sklicevati na bistveno spremembo okoliščin kot na razlog za prenehanje veljavnosti mednarodne pogodbe ali odstop od nje, če mednarodna pogodba določa mejo, na potek meje, določene s pogodbo, pa tudi ne vpliva nasledstvo držav. Potek slovensko – madžarske meje v naravi določa konvencija, ki je bila sklenjena 20. oktobra 1983 v Beogradu med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFR Jugoslavije in madžarsko vlado, Slovenija pa jo je nasledila. In tudi ta konvencija se sklicuje na Trianonsko mirovno pogodbo.
"Omenjena načela vodijo tudi Evropsko unijo in NATO pri urejanju odnosov med članicami obeh integracij ter ohranjanju miru in varnosti, širše pa tudi Svet Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi.
Glede na omenjeno ni mednarodno pravnih ali političnih razlogov za prenehanje veljavnosti Trianonske mirovne pogodbe, upoštevaje razmere v Evropi in svetu pa za to ni niti dejanskih možnosti," so še zapisali.
Vprašanje, ki ga je postavil Maučec, ima osnovo v razpravah, ki se širijo v nekaterih nestrokovnih krogih o tem, da naj bi Trianonska pogodba, s katero je Madžarska izgubila veliko svojega ozemlja, tudi Prekmurje, prenehala veljati po sto letih od podpisa.
