Podlago za uvajanje novih presejalnih programov predstavljajo prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb, ki jih je konec preteklega leta sprejel Svet Evropske unije. Priporočila vključujejo poziv, naj se presejalni programi postopoma razširijo še na raka prostate in pljučnega raka, pod določenimi pogoji pa tudi na raka želodca.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Slovenija spada med tiste države članice, ki so v preteklosti uspele uvesti vse z dokazi podprte organizirane populacijske presejalne programe na način, da dosegajo izjemne rezultate in so zato dobro prepoznani in cenjeni tako v Sloveniji kot tujini. To sta programa ZORA in DORA, ki ju upravlja Onkološki inštitut, in Program Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Pri presejanju za pljučnega raka se je potrebno zavezati za najstrožje ukrepe za omejitev rabe tobaka in tobačnih izdelkov: »Tobak je najpomembnejši samostojni povzročitelj preprečljivih kroničnih bolezni in smrti, vključno s pljučnim in številnimi drugimi raki ter srčno-žilnimi boleznimi. Ni etično in tudi ne strokovno uvajati zgodnjega odkrivanja bolezni s presejanjem, če ne naredimo vsega, kar je v naši moči, da bi preprečljivo bolezen preprečili. Zato je nujno, da glede na strokovna priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji na sistemski ravni uvedemo vse ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo rabo tobaka in so predpogoj za družbo brez tobaka. Med te ukrepe sodita tudi povišanje cen tobaka in zmanjševanje dostopnosti do tobaka. Podpiramo tudi predlog sprememb Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je v javni obravnavi,« je povedala doc. dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku.
