vestnik

Alkohol je zelo slab idol

Vsebino omogoča Agencija za varnost v prometu, 6. 12. 2018
Arhiv Naročnika
Aktualno

Slovenci še vedno (pre)pogosto podcenjujemo vpliv alkohola na lastne sposobnosti. Dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti, kot na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru idr., smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu.

Prihaja že tradicionalno bolj vesel zaključek koledarskega leta, v teh dneh pa marsikdo nazdravi s prijatelji ali sodelavci. A uživanje alkoholnih pijač pomeni tudi odgovornost – do sebe in drugih. Številnih pozivov, ki vsakodnevno spodbujajo k varni vožnji brez alkohola, se absolutno velja držati. Alkohol namreč že s prvim popitim kozarcem vpliva na posameznikove sposobnosti dojemanja resničnosti, mišljenja in zaznavanja, kar zmanjša njegove sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje (beri: motoriko), predvsem v kritičnih situacijah.

Vožnja pod vplivom alkohola: verjetnost in statistika nista na strani opitega

fd676f4f1dd12b8e6ad17b63c53b086c
Arhiv Naročnika


Inštitut za kriminologijo na pravni fakulteti v Ljubljani je skupaj z Aagencijo za varnost prometa pripravil znanstveno raziskavo o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da je verjetnost, da se voznik osebnega avtomobila z večjo količino alkohola v krvi (več kot 0,24 mg/l ali 0,50 g/kg) smrtno ponesreči ali hudo poškoduje kar štirikrat večja kot pri treznem vozniku. Statistična verjetnost, da povzročitelj prometne nesreče povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom pa je največja (tj. 2 odstotka) pri povzročiteljih, ki imajo v krvi dovoljeno količino alkohola.
Verjetnost pri treznih povzročitelji znaša 0,4 odstotka, verjetnost pri tistih z največjo količino alkohola v krvi pa 1,7 odstotka.
Zelo zgovoren je tudi podatek, da je večina smrtno ponesrečenih udeležencev hkrati tudi povzročiteljev nesreč. Letošnje statistike (zbrane do 24. novembra) kažejo, da so največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročili vozniki motornih vozil v starostni skupini med 25. in 34. leti. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev se je pripetilo 1279 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 20 oseb, 681 pa se jih je poškodovalo – od tega je 134 huje. Od 20 smrtno ponesrečenih udeležencev jih je bilo kar 16 tudi povzročiteljev prometne nesreče.

Ne le alkohol in droge, tudi zdravila lahko vplivajo na varno vožnjo

Psihoaktivna zdravila lahko prav tako vplivajo na varno udeležbo v prometu. Pod njihovim vplivom so sposobnosti upravljanja vozil močno zmanjšane in predstavljajo tveganje za vse udeležence v prometu. Tega se morajo zavedati predvsem starejši udeleženci v prometu, ki zaradi starosti ali bolezni pogosteje uživajo psihoaktivna zdravila. Ena izmed evropskih raziskav ugotavlja, da skoraj tretjina voznikov (30 %) ne ve, da lahko na sposobnosti za vožnjo vplivajo že nekatera zdravila za seneni nahod in zdravila proti alergijam. Vsak šesti voznik tudi ignorira opozorila na zdravilih o stranskih učinkih in vplivu na vozniške sposobnosti (jih ne upošteva ali jih sploh ne prebere).
»V kolikor ste uživali psihoaktivna zdravila, ki so označena z opozorilnim trikotnikom, ne vozite v prometu in ne upravljajte s stroji. Če jemljete zdravila ali druge izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, se glede upravljanja vozil in strojev vedno posvetujte s farmacevtom ali zdravnikom,« pojasnjujejo na AVP.
Zdravila, ki vplivajo na vozne sposobnosti, so označena s posebnim opozorilnim trikotnikom: polni trikotnik v rdeči barvi pomeni, da je v primeru uživanja teh zdravil vožnja vozil povsem prepovedana (absolutna prepoved upravljanja vozil), prazen trikotnik v barvi teksta pa pomeni relativno prepoved upravljanja vozil. V primeru uživanja teh zdravil, je treba za vsakogar posebej oceniti vpliv zdravila na njegove psihofizične sposobnosti.

Vožnja v opitem ali drogiranem stanju bi morala biti kaznivo dejanje

2efba8487005ab46986599c86f33874d
Arhiv Naročnika


Že pred dvema letoma je bil vložen predlog, da bi bilo treba v zakonodajo uvesti spremembo, po kateri bi se vožnja pod vplivom alkohola ali drog obravnava kot kaznivo dejanje. Trenutna zakonodaja sicer resda to početje navaja kot kaznivo dejanje, vendar šele takrat, ko pride do ogrožanja. A takrat je v praksi že prepozno. Kazenska ovadba voznika pod vplivom alkohola bi lahko bolj zalegla kot plačilo kazni, saj slednje storilcem daje občutek, da so s tem odplačali svoj greh.
»Zaradi prisotnosti alkohola v prometu smo ogroženi vsi udeleženci v cestnem prometu, zato moramo kot družba narediti korak v smeri, da skupaj rečemo NE alkoholu in drugim prepovedanim substancam za volanom. Z željo po ničelni toleranci alkohola v prometu in posledično večji varnosti na slovenskih cestah, pozivamo pristojne k vnovičnem razmisleku o uzakonjenju tega predloga«, k spremembi zakonodaje pozivajo na AVP.

Razmišljati vnaprej – in poskrbeti za varen prevoz do doma


Novoletne zabave, kosila in druge prireditve, ki jih je v mesecu decembru nadpovprečno veliko, so hkrati tudi priložnost, da posameznik zaužije več alkoholnih pijač. A tudi piti je treba odgovorno – in o morebitnih scenarijih zabave razmišljati že vnaprej. Voznike se poziva, naj se vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave, v nobenem primeru pa naj ne vozijo vinjeni ali pod vplivom prepovedanih psiho-aktivnih snovi.
Prav tako velja zavrniti prevoz z voznikom, ki je užival tovrstna sredstva, ampak ga velja opozoriti na tveganja, ki jim je izpostavljen – pa ne le možem v modrem. Javna prevozna sredstva, taksiji, (trezni) prijatelji ali družinski člani so namreč precej cenejša in bolj zdrava možnost od zverižene pločevine, hujših telesnih poškodb ali celo smrtnih žrtev.

alkohol v prometu nesreče avtomobilizem varna vožnja zabava Veseli december avp