Svet se je premaknil. Odločno se poskuša upreti pretežno podtaknjenim požarom v tropskem pragozdu ob reki Amazonki v Braziliji. Letos se obseg požarov stalno širi. Dogajanje ni novo. Podtaknjeni požari ob Amazonki so stalnica že nekaj let. Razlika je le, kako intenzivno se dogajajo. Strokovnjaki ocenjujejo, da je letošnje leto za požare posebej ugodno zaradi daljšega sušnega obdobja. Požare podtikajo iskalci zlata, nafte in veleposestniki, pri tem pa jih podpira politika s predsednikom Jairom Bolsonarom na čelu.
Za zdaj ni še nihče opravil analize, koliko so vplivali agresivni agrotehnični ukrepi (predvsem izsuševanje) pred štiridesetimi leti na dvig povprečne temperature za 1,5 stopinje Celzija. Tudi energetska izraba Mure po »modelu« Dravskih elektrarn se ne bo izšla tako idealno, kot jo predstavljajo. Naša najbolj priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da načrtovalci izrabe vode kot obnovljivega vira energije zanemarjajo pomanjkanje vode zaradi suše. Na Muri se to že opaža zaradi zimske suše, s katero se alpski severnopanonski svet srečuje že več kot pet let.
Dogajanje v Braziliji je zganilo svet in svetovne politike. Amazonski pragozd so poimenovali pljuča sveta. Ne gre za všečno floskulo, ampak za realnost, saj amazonski pragozd proizvede petino kisika na zemlji. Največ gozdov je v avgustu gorelo v zvezni državi Para. Po zbranih podatkih preiskovalcev so med osumljenci veliki farmerji, ki so v okviru tako imenovanega dneva ognja desetega avgusta začeli zažigati gozdove, da bi prišli do obdelovalnih površin. Za časopis Folha do Progresso, ki izhaja v Pari, so izjavili, da z zažiganjem gozdov izražajo lojalnost predsedniku. S tem mu dokazujejo, da hočejo delati. To pa je možno le s krčenjem gozdnih površin in čiščenjem terena, kar je možno le z ognjem. Požari so podtaknjeni na površinah, kjer so že prej nezakonito posekali gozdove in les prodali. Po ugotovitvah strokovnjakov so predvsem obronki pragozda zaradi nezakonite sečnje v sušnih obdobjih pod stresom. Paulo Barreto z Inštituta Amazon pravi, da se drevesa preklopijo na strategijo preživetja in dodaja: »Da bi zmanjšalo porabo vode, na drevesih začne odpadati odvečno listje. S tem se krošnja razredči in sončna svetloba pride do tal in suhega prizemnega rastlinja. S tem so ustvarjene idealne razmere za požare.« V raziskavi, ki je trajala devet let, so ugotovili stalno degradacijo območja. Na obrobju pragozda lahko propade 90 odstotkov dreves. Poleg odmiranja velikih dreves je skrb vzbujajoče, da se je znatno skrajšala življenjska doba dreves. Na območjih, ki jih je uničil požar in jih niso začeli izkoriščati farmerji za kmetijsko pridelavo, so ugotovili, da je potrebnih sedem let za ponovni začetek absorpcije ogljika in izparevanje vode v ozračje. Nobenega dvoma ni več, da se je območje ob Amazonki ogrelo za stopinjo, sušna obdobja pa so tri tedne daljša, kot so bila pred 40 leti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Soja in govedo
Zaradi požarov v brazilskem tropskem pragozdu se je že znašlo na udaru evropsko kmetijstvo – predvsem živinoreja. Očitajo mu, da je velik porabnik poceni brazilske soje za živinsko krmo. To je do neke mere res. Vsaj za Slovenijo oziroma slovensko prašičerejo lahko trdimo, da za svoje potrebe kupuje brazilsko sojo. Šlo naj bi za gensko nespremenjeno sojo, kar pa je težko verjeti, saj je sledljivost soje vprašljiva. Po drugi strani so se oglasile nekatere evropske kmetijske organizacije, med njimi sta bili najodločnejši belgijski združenji Boerenbond in BFA. V svoji izjavi pravijo, da pri proizvodnji krme spoštujejo amazonski moratorij iz leta 2006. Poleg tega spoštujejo načelo, da v krmi ne uporabljajo soje, ampak sojino moko, ki je stranski proizvod sojinih izdelkov za človeško uporabo. Stranski proizvodi oljnic v krmnih mešanicah tvorijo le 22 odstotkov surovine. Res je, da Slovenija uvozi malo brazilske soje. Je pa tudi res, da bi jo lahko nadomestili z doma pridelano sojo. Žal so pridelavo soje, takoj ko so bile ukinjene subvencije za t. i. beljakovinsko komponento, opustili. Ne spregledati gre še enega dejstva. Evropa je zaradi zaščite avtomobilske industrije privolila v sporen trgovinski sporazum Mercosur, ki sprošča uvoz kmetijskih pridelkov, predvsem soje in govedine. Temu sporazumu so se kmetje odločno uprli in so že zahtevali okoljsko obdavčitev uvožene govedine iz Brazilije in Argentine.
Prekmurje in Brazilija
Pri amazonskih požarih ne gre samo za uvoz soje in goveda. Zgodba je poučna za ohranjanje lokalne krajine in njene vitalnosti za kmetijsko pridelavo. Sama reka Mura je že štiri desetletja izpostavljena pritiskom energetskega lobija, ki jo želi izrabiti za gradnjo hidroelektrarn. Energetska izraba reke Mure ni sporna. Sporna je njena izraba, kot so si jo zamislili v Dravskih elektrarnah. Te so s prikrito manipulacijo in projektom za pridobitev vode za namakanje že pritegnile kmete. Zdaj se kot njihov lobist vse pogosteje pojavlja nekdanji politik Ludvik Toplak. Ta na veliko razlaga o potrebnosti gradnje HE na Muri. Edini sprejemljivi projekt je projekt pretočnih elektrarn Alojza Poredoša, ki bi zadrževale tok Mure in zagotovile ponovno oživitev rokavov reke ter vplivale na dvig podtalnice. Pomurje je prav tako zelo odvisno od mehkolistnih gozdov, kot je svet od ohranitve amazonskega pragozda. Agresivno uničevanje mehkolistnih gozdov, ki smo mu bili priča konec sedemdesetih in v osemdesetih letih, se je ustavilo. So pa med pomurskimi kmeti še vedno taki, ki si močno želijo, da bi tudi Pomurje oziroma Prekmurje imelo svoje dneve ognja. To ne pomeni, da so ravno piromani, si pa želijo preklic nekaterih omejitev oziroma ne izbirajo sredstev za to. Trn v peti so jim zaščitena območja. Pri tem se ne zavedajo, da predvsem Prekmurje že čuti posledice podnebnih sprememb. Propad vsakega hektarja zaščitenega mehkolistnega gozda že pomeni alarm za pokrajino. V Pomurju smo v zadnjih nekaj letih izgubili okrog 300 hektarjev črne jelše (če ne že več) zaradi bolezni – ne zaradi ognja. Poslovili smo se od jesena, kar ni samo naš problem, ampak problem Evrope. Glede na vse izrazitejša sušna obdobja postaja stanje skrb vzbujajoče. Ob tem da je manjša absorbcija ogljika iz ozračja, se zmanjšuje izhlapevanje in s tem posredno ohlajanje ozračja. Za zdaj ni še nihče opravil analize, koliko so vplivali agresivni agrotehnični ukrepi (predvsem izsuševanje) pred štiridesetimi leti na dvig povprečne temperature za 1,5 stopinje Celzija. Tudi energetska izraba Mure po »modelu« Dravskih elektrarn se ne bo izšla tako idealno, kot jo predstavljajo. Naša najbolj priznana klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da načrtovalci izrabe vode kot obnovljivega vira energije zanemarjajo pomanjkanje vode zaradi suše. Na Muri se to že opaža zaradi zimske suše, s katero se alpski severnopanonski svet srečuje že več kot pet let.