Če je bila stranka SDS na predčasnih volitvah v državni zbor leta 2018 velika zmagovalka, saj je zmagala v vseh volilnih enotah in v vseh, razen v trinajstih okrajih, ter tako osvojila 25 poslanskih mandatov, pa je letos slika diametralno nasprotna. Gibanje Svoboda je na sinočnjih državnozborskih volitvah zmagala v vseh volilnih enotah in v vseh, razen osemnajstih okrajih, kjer so največ glasov dobili kandidati SDS.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Stranka Roberta Goloba, ki je nastala praktično tri mesece pred volitvami, ko je Golob od Jureta Lebna prevzel stranko ZDEJ in jo preimenoval, je osvojila rekordnih 41 poslanskih mandatov, kar ni uspelo v preteklosti niti Janezu Drnovšku ali Miru Cerarju. Stranka Gibanje Svoboda je po skoraj 100-odstotkih preštetih glasovnicah dobila skoraj 406 tisoč glasov. Od tega skoraj 21 tisoč v petih pomurskih volilnih okrajih (MS1, MS2, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer), v katerih so največ glasovi prejeli ravno kandidati Gibanja Svoboda.
Lendava bo izgubila župana
V državni zbor se je, kot kaže, uspelo prebiti dvema kandidatkama Gibanja Svoboda iz Pomurja, in sicer Sari Žibrat, ki je kandidirala v ljutomerskem okraju, in Veri Granfol, ki je glasove nabirala v gornjeradgonskem okraju. Glede na razporeditev mandatov je stranka Gibanje Svoboda v ptujski volilni enoti, ki pokriva tudi Pomurje, osvojila štiri mandate - poleg prej omenjenih iz Pomurja se je v državni zbor uspelo uvrstiti še nekdanjemu boksarskemu šampionu Dejanu Zavcu, ki je kandidiral na Ptuju, in šefu Hiše Sadeži družbe v Murski Soboti Darku Krajncu, ki je kandidiral v Pesnici, a živi že nekaj let v Lendavi. Omenjena sta namreč osvojila večji delež glasov kot preostali pomurski kandidati Gibanja Svoboda - Dejan Zavec je dobil 34,80-odstotka glasov, Darko Krajnc pa 33,98-odstotka glasov. V okraju Murska Sobota 1 je Tine Novak zbral 31,99-odstotni delež, na Goričkem, v okraju Murska Sobota 2, je Simon Detellbach osvojil 29,27-odstotni delež, Dejan Süč pa je v lendavskem okraju dobil 31,41-odstotni delež glasov. Če bi eden od izvoljenih zapustil poslanski sedež in prevzel kakšno funkcijo v novi vladi, pa bi bil prvi v liniji za nadomestnega poslanca Novak, saj ima najvišji delež glasov med pomursko trojico.
Kako pa so se odrezali preostali pomurski kandidati, še posebej tisti, ki so kandidirali že drugič zapovrstjo? Leta 2018 so bili iz Pomurja v državni zbor izvoljeni štirje poslanci skupaj s poslancem madžarske narodne skupnosti Ferencom Horvathom, tokrat jih bomo v "najslabšem" primeru z manjšinskim poslancem, ki bo znova Ferenc Horvath, imeli šest.
V minulem mandatu so tako Pomurje zastopali Dejan Židan (SD), Jožef Horvat (NSi), Franc Jurša (DeSUS) in Ferenc Horvath kot poslanec madžarske narodne skupnosti. Kandidatom SDS v Pomurju uvrstitev v državni zbor ni uspela, čeprav so zbrali največ glasov tudi v pomurskih volilnih okrajih, ker so toliko večji delež zbrali njihovi kolegi, ki so kandidirali v preostalih okrajih iste volilne enote (Franc Breznik - Lenart, Marijan Pojbič - Pesnica, Jožef Lenart - Ptuj I, Suzana Lep Šimenko - Ptuj III). Tokrat pa je preboj uspel lendavskemu županu Janezu Magyarju, ki je svoj rezultat iz leta 2018, ko je v lendavskem okraju zbral največ, 2772 glasov oziroma slabih 27 odstotkov, še izboljšal, saj je zanj glasovalo 3742 volivcev oziroma nekaj več kot 31,3 odstotka vseh v okraju. Lendavskemu županu, ki mu bo ta funkcija ob ustanovni seji novega državnega zbora prenehala in bo občino do rednih volitev vodil podžupan, je na tokratnih volitvah bilo v prid tudi dejstvo, da je SDS v ptujski volilni enoti osvojil mandat več kot leta 2018, njegovi strankarski kolegi in zaradi narave volilnega sistema tudi neposredni konkurenti za poslanski mandat, pa so predvsem zaradi dobrega rezultata kandidatov Gibanja Svoboda dosegli nižji delež glasov od njega. Največ glasov je sicer v lendavskem okraju prejel Süč, ki se je z Magyarjem meril že na županskih volitvah leta 2018,. Za Süča je včeraj glasovalo točno 11 volivcev več kot za Magyarja.
Horvat še petič
Lendavski okraj je poleg Magyarja dal še enega pomurskega poslanca, in sicer Jožefa Horvata, šefa poslancev NSi v minulem mandatu. Horvat je tako bil že petič izvoljen v državni zbor, v svojem okraju pa je zbral 1347 glasov oziroma 11,2-odstotni delež, s čimer je ponovno krepko presegel rezultat stranke na državni ravni, saj so krščanski demokrati prejeli slabih 7-odstotkov vseh glasov na volitvah in osvojili osem poslanskih mandatov (enega več kot 2018). Je pa njegov rezultat v primerjavi z volitvami leta 2018 nekoliko slabši, saj je takrat dobil 1624 glasov oziroma 17,5-odstotni delež v svojem okraju.
Zrim namesto Židana
Eno izmed največjih presenečenj razpleta v Pomurju je nedvomno izpad dolgoletnega poslanca, nekdanjega predsednika Socialnih demokratov, državnega zbora in kmetijskega ministra Dejana Židana, ki je tako kot njegova stranka na državnem nivoju utrpel posledice taktičnega glasovanja za "anti-Janša" favorita Roberta Goloba. Židan je sicer dosegel bistveno višji delež glasov v svojem okraju, kjer je zbral 2148 glasov oziroma 13,04 odstotka vseh glasov, kot stranka na nacionalni ravni, ki je zbrala 6,65 odsotka glasov, a je Socialnim demokratom v ptujski volilni enoti pripadel le en poslanski mandat. Še večji uspeh od Židana pa je dosegel mladi, še 28-letni Damijan Zrim, ki je zbral 2146 glasov oziroma 14,27-odstotni delež glasov v okraju Murska Sobota 1 (Goričko). Zrim je trenutno generalni sekretar strankinega podmladka in svetnik v občinskem svetu Občine Kuzma, zdaj pa se bo prvič preizkusil v vlogi poslanca državnega zbora. Židan je rezultat v primerjavi z letom 2018 poslabšal, saj mu je na takratnih volitvah glas oddalo 2803 volivcev, kar je predstavljalo 21,3-odstotni delež glasov v soboškem okraju.
Uvrstitev v državni zbor na listi SD ni uspela nekaterim vidnim kandidatom, med drugim Marku Koprivcu, Matjažu Nemcu in Dominiki Švarc Pipan - je pa uspela predsednici stranke Tanji Fajon. Slednja bo sicer najverjetneje poslanski sedež zapustila za funkcijo v najverjetnejši novi vladi, kar pomeni, da jo bo v državnem zboru nadomestil Jonas Žnidaršič. V vsakem primeru pa se bo tako sprostilo njeno mesto v evropskem parlamentu, ki ga bo tako, kot kaže, zasedel Matjaž Nemec, ki je na evropskih volitvah na listi SD naslednji po številu pridobljenih referenčnih glasov. Če bi se v državni zbor uvrstili tako Tanja Fajon kot Nemec in Švarc Pipanova, bi mesto nadomestnega evropskega poslanca pripadlo celo soboškemu županu Aleksandru Jevšku, a do tega zdaj, glede na znane rezultate, ne bo prišlo.
Desni breg Mure z dvema poslankama
Poleg tega, da bo tokrat Goričko imelo svojega poslanca, bosta očitno kar dve pomurski poslanki iz desnega brega reke Mure. Franc Jurša, ki je v drugi polovici minulega mandata zaradi bolezni manjkal, tokrat ni kandidiral, DeSUS pa ni dosegel niti enega odstotka, kar bi stranki zagotilo proračunsko financiranje, toda nekoliko presenetljivo sta se v državni zbor uvrstili Sara Žibrat, ki je v ljutomerskem okraju dosegla najvišji rezultat med vsemi kandidati Gibanja Svoboda v ptujski volilni enoti (3368 glasov - 34,91%), in Vera Granfol, ki je v gornjeradgonskem okraju močno zmagala z več kot 33-odstotnim deležem oziroma 3845 glasovi. Drugouvrščena Simona Himelrajh, kandidatka na listi SDS, je namreč prejela 2776 glasov oziroma dobrih 24 odstotkov vseh glasov v okraju.
Kaj pa ostali?
Parlamentarnega pragu niso dosegle stranke LMŠ, SAB in Povežimo Slovenijo, pa tudi ne Naša dežela Aleksandre Pivec, Slovenska nacionalna stranka in stranka Vesna. Mitja Slavinec, Franc Küčan in Mojca Marovič (Povežimo Slovenijo) so sicer v svojih okrajih presegli rezultat stranke na državni ravni, a je bilo to vseeno premalo. Bo pa tokrat kar 20 strank upravičenih do državnega financiranja, saj je poleg petih, ki so se uvrstile v državni zbor (GS, SDS, NSi, SD in Levica), potreben odstotek glasov dobilo še petnajst strank. Če seštejemo odstotke strank, ki niso dosegle parlamentarnega pragu, lahko ugotovimo, da bi skupni odstotek predstavljal drugo največjo politično silo v parlamentu (24,05%).
Glasovi še prihajajo, a malo možnosti za preobrat
Na dokončne neuradne izide parlamentarnih volitev bo sicer treba počakati do 3. maja, ko bodo glasovom prišteli še glasovnice iz tujine., že danes pa bodo okrajne volilne komisije ugotavljale izid glasovanja po pošti iz Slovenije. Ko bodo vse te glasovnice prištete, bodo številke zagotovo nekoliko drugačne, ni pa za pričakovati, da bi lahko spremembe drastično vplivale na način razporeditve mandatov in imena izvoljenih kandidatov.
Ob analizi rezultatov sicer velja pripomniti, da je bila udeležba na volitvah tudi v Pomurju tokrat bistveno večja kot leta 2018.
MS 1 udeležba: l. 2018 - 48,36%, l. 2022 pa 61,48%
MS 2 udeležba: l. 2018 - 52,15%, l. 2022 pa 66,30%
Lendava udeležba: l. 2018 - 42,76%, l. 2022 pa 56,47% (okraj z najnižjo udeležbo v državi)
Gornja Radgona: udeležba l. 2018 - 49,55%, l. 2022 pa 65,41%
Ljutomer udeležba: l. 2018 - 51,11%, l. 2022 pa 64,22%