Policijska uprava Murska Sobota primer umika Andreja Zrima z mesta ljutomerskega župnika uradno ne preiskuje. Čeprav niso prejeli nobene prijave, so po naših informacijah kriminalisti po preiskovalni dolžnosti opravili poizvedbe, vendar trčili ob molk. Zdaj so tako v slepi ulici: spolna zloraba je uradno pregonljivo dejanje, torej ne potrebujejo prijave oziroma predloga za pregon, a so vseeno šli poizvedovat, ker pa za zdaj zaradi molka nimajo oškodovanca(ev), nimajo suma storitve kaznivega dejanja.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuOdbojka: Pucončanke v gosteh premagale Prevaljčanke
V 9. krogu prve B-lige za odbojkarice je Murexin Puconci v gosteh premagal Prevalje, končni izid je bil 0 : 3.
Škofija Murska Sobota, kot je zapisal škof Peter Štumpf, je »vse vključene v ta postopek seznanila z možnostjo prijave državnim oblastem, potekom postopkov pri cerkvenih oblasteh in ponudila psihološko pomoč ter pravno pomoč domnevni žrtvi«. Na murskosoboški škofiji so še pojasnili, da primera ne bodo komentirali, dokler ta ne bo doživel epiloga.
V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) pa menijo, da niso dolžni v vsakem primeru prijaviti suma kaznivega dejanja. »Še zlasti ne tam, kjer domnevna žrtev temu izrecno nasprotuje in se ne želi javno izpostaviti in kjer ne obstaja zakonska dolžnost prijave,« pravijo v SŠK.
Zgodba z ljutomerskim župnikom Andrejem Zrimom je v slovenski Cerkvi tako ostala na pol poti. Diskreditacija in javno blatenje Zrimovega imena sploh ne bi bilo potrebna, če bi se pristojni oziroma njegovi predpostavljeni, v tem primeru murskosoboški škof, odzvali na namige o morebitni spolni zlorabi otrok takoj. Ker se škof na prvo prijavo ni odzval, je druga prijava šla na škofovsko konferenco, ki se je odzvala tako, kot se je. Zahtevala je umik Zrima iz ljutomerske župnije.
Ali je šlo za nespoštljivo komunikacijo med duhovnikom in veroukarji, da so se zato pritožili starši? Njegov trd pristop do otrok pri poučevanju verouka namreč ni neznanka, spodrsnilo mu je že med župnikovanjem v Gornji Radgoni. Takrat se je zadeva končala na sodišču, vendar mu nihče ni očital spolne iztirjenosti. Če bi se Štumpf ustrezno odzval na prvo prijavo in zadevo razčistil s prijavitelji in župnikom Zrimom, ta ne bi eskalirala. S prepovedjo opravljanja verouka bi zadeve umiril, po drugi strani bi lahko nezadovoljen del vernikov pomiril z napovedjo odhoda Zrima iz ljutomerske župnije v drugo župnijo v začetku avgusta.
Zdaj je ljutomerski župnik ostal sam in »umazan«, čeprav ga s pedofilijo ni mogoče povezovati. Posreden dokaz za to je tudi ta, da naj bi imel Andrej Zrim že ponujeno mesto za opravljanje duhovniške službe v sosednji Avstriji in jo bo verjetno tudi sprejel. Če bi obstajali kakršni koli dvomi o njem, si avstrijska cerkev ali škofija, v kateri bo, če bo opravljal duhovniško službo, tega ne bi privoščila. Zadeve so preobčutljive za celotno Rimskokatoliško cerkev, ki si po čilski aferi s pedofilijo novih škandalov ne more privoščiti.
Ali je šlo za nespoštljivo komunikacijo med duhovnikom in veroukarji, da so se zato pritožili starši?
Očitno se bo moral sprijazniti z usodo Karla Bedernjaka, ki mu je bila naprtena podobna zgodba še v času župnikovanja na Kogu v mladih letih. Tudi Bedernjak je bil suspendiran in po opravljenih vseh postopkih, ne samo cerkvenih tudi civilnih, se je potrdila njegova nedolžnost. Toda rehabilitacija in normalno opravljanje duhovniške službe mu še vedno nista omogočena.