Ni nobena skrivnost, da se občine v zadnjih dveh letih soočajo z velikimi težavami pri načrtovanju in sestavi proračunov. Ti predstavljajo temeljni akt občin, saj podrobno prikazujejo, koliko naj bi v proračunskem letu steklo v občinsko blagajno in iz katerih virov ter na drugi strani, kam bo občina plasirala denar. Nič drugače ni v edini mestni občini v regiji, kjer bodo letos prvič v zasledovanju lažjega, bolj predvidljivega načrtovanja ključnih ciljev občine, naenkrat sprejemali tako imenovani dvoletni proračun, torej za tekoče in za prihodnje leto.
Že na prvi pogled je moč opaziti, da se predlagani proračun za letošnje leto bistveno razlikuje od prejšnjih prvotno načrtovanih (ne toliko od realiziranih in "rebalansiranih") proračunov v zadnjih letih. Mestna občina namreč letos načrtuje za okoli 23,2 milijona prihodkov in za 24,6 milijona odhodkov - lanski načrti so bili denimo za nekaj milijonov višji, saj je bil proračun težak okoli 30 milijonov evrov. V takšni višini, torej na ravni 30 milijonov evrov, je sicer predviden tudi proračun za leto 2025, a predlog letošnjega vendarle daje veliko bolj realno oceno, saj je navsezadnje proračunsko leto že v teku. Poglejmo si podrobneje, kako je to videti v praksi.
Za pol manj investicij
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Snovalci proračuna, ki ga je dal na mizo soboški župan Damjan Anželj, so tako letos na strani prihodkov precej omejili pričakovanja na področju kapitalskih in transfernih prihodkov. Gre za dve postavki, ki v zaključnih računih po realizaciji praviloma zmeraj najbolj odstopata od zastavljenih ciljev. Letos tako mestna občina predvideva "le" za 1,2 milijona kapitalskih prihodkov. V tem primeru gre za prihodke od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, kjer si občina glavnino izkupička obeta od prodaje zemljišč v SOIC, ob razbremenilnem kanalu in na Gregorčičevi ulici ob domu starejših. V načrtu odprodaje je sicer ponovno tudi stavba, kjer domujeta občinska uprava in upravna enota, a tokrat so bili snovalci proračuna veliko bolj realni in morebitnih prihodkov iz tega naslova niso vključili neposredno v letošnji proračun. Glede na izkušnje preteklih let, ko je bila ta prodaja pričakovana in del predvidenih proračunskih prihodkov, a nato neizvedena, letos tako ne more kaziti realizacije, niti ne služi za izravnavo prihodkov in odhodkov. Podobna zgodba je s Hartnerjevo vilo. Opazno zmanjšanje je moč zaznati pri transfernih prihodkih, kjer si mestna občina letos obeta le okoli 4,1 milijona evrov priliva, in sicer 2,8 milijona evrov iz drugih javno-finančnih institucij in "samo" 1,3 milijona evrov državnih in evropskih sredstev. Pri transfernih prihodkih velja izpostaviti predvidenih 900 tisočakov za izgradnjo sončnih elektrarn na javnih objektih in 800 tisočakov za izgradnjo Talent centra.
Preidimo na odhodkovno stran. Za tekoče odhodke, ki zajemajo tako imenovane tekoče stroške (plače, prispevke, izdatke ...) naj bi letos šlo 7,4 milijona evrov (po rebalansu lanskega proračuna je bilo za tekoče odhodke namenjenih 6,7 milijona evrov), za tekoče transferje pa 10,1 miliijona evrov. Gre za razne subvencije javnim podjetjem in tudi pokrivanje izgube Komunale na čistilni napravi (351 tisoč evrov) ter darila ob rojstvu otroka, štipendije, doplačevanje razlike v ceni vrtca, financiranje Sobočanca, regresiranje oskrbe starejših in bivanja invalidov v zavodih in tako dalje. Tu imamo še transferje nepridobitnim organizacijam in ustanovam za sofinanciranje raznih programov (Društvo Mozaik, Hišda sadeži družbe, letni program športa, kulturna društva in tako dalje) in druge tekoče domače transferje, ki predstavljajo vplačila občine v javne sklade in javne zavode. Ti so letos načrtovani v skupni višini 5,2 milijona evrov in so višji od lanskoletnega plana za slabih 66 tisočakov.
Manj transferjev v javne zavode
Kljub temu pa je, če pogledamo podrobneje, na postavki tekočih transferjev v javne zavode opaziti precejšnje zmanjšanje v primerjavi z realizacijo lanskega leta. Če je v rebalansu proračuna lani bilo denimo za Zavod za kulturo, turizem in šport namenjenih več kot 605 tisočakov, je v predlogu letošnjega proračuna ta znesek 545 tisočakov. Očitna razlika je tudi denimo pri Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota (445 tisoč evrov v rebalansu proračuna 2023 in 330 tisoč evrov v predlogu proračuna 2024) in RIS Dvorcu Rakičan (330 tisoč evrov v rebalansu proračuna 2023 in 265 tisoč evrov v predlogu proračuna 2024), kar lahko, če špekuliramo, pomeni predvsem zmanjšanje števila zaposlenih v navedenih javnih zavodih.
Za javnost nedvomno najzanimivejši del proračuna so investicije. Teh naj bi bilo letos "zgolj" za 6,5 milijona evrov, kar je za polovico manj od rebalansa lanskega proračuna, ko je občina za investicijske odhodke namenila več kot 13 milijonov evrov. Glede na to, da se je lani zaključevalo programsko obdobje kohezijske politike, novo programsko obdobje pa se, vsaj s primernimi razpisi, še ni zares niti pričelo, je ta razlika po svoje razumljiva in pričakovana. Med načrtovanimi investicijami tako najdemo tudi več projektov, ki so se zadnja leta prestavljali z leta v leto. Največji delež v investicijskih odhodkih letos občina namenja za novogradnje (slabe tri milijone evrov), in sicer gre za naslednje projekte:
- Kolesarski most Černelavci-Polana- 135.772 EUR,
- Noršinska ulica- 1.faza- 546.859 EUR,
- Soboško jezero- 177.510 EUR,
- Sončne elektrarne- 900.000 EUR,
- Stadion Fazanerija- 97.200 EUR,
- Izvedba kajak-kanu steze na Soboškem jezeru- 73.200 EUR,
- Pod krošnjami- 25.000 EUR,
- Talent center- 760.000 EUR,
- Izgradnja kolesarskega poligona Pumptrack- 98.000 EUR
Noršinska ulica končno prišla na vrsto
Poglejmo si podrobneje nekaj največjih projektov, ki jih namerava mestna občina izvesti letos. Tu nedvomno izstopa ena najbolj dotrajanih cest v občini - Noršinska ulica, ki bo letos očitno končno prišla na vrsto. Načrtovana je namreč rekonstrukcija ceste z novogradnjo enostranske dvosmerne kolesarske steze na odseku od Srednje ekonomske šole do križišča Noršinci-Rakičan. Prva faza poteka rekonstrukcije gre torej od ekonomske šole do križišča Noršinci-Rakičan, pri čemer je že v teku javno naročilo za izbiro izvajalca del. Na mestno občini računajo, da bi ob pridobitvi sprejemljivih ponudb lahko pričeli z deli še pred letošnjim poletjem in končali pred poletjem 2025. Po zaključku 1. faze je predvidena izgradnja 2. faze, ki bo vzpostavila zvezno kolesarsko povezavo med Mursko Soboto in Rakičanom v skupni okvirni dolžini 1,633 kilometra. V prihodnosti je načrtovana izgradnja še 3. faze (od križišča Noršinci – Rakičan do naselja Noršinci), toda, kot so poudarili snovalci proračuna, glede na finančne zmožnosti občine in če bodo zanjo lahko zagotovili ustrezno zaprtje finančne konstrukcije. V mestni občini namreč ocenjujejo, da bo celovita prenova v vseh treh fazah stala več kot 4,5 milijona evrov, zato se zaenkrat v proračunskih dokumentih načrtuje zgolj izvedba prve in druge faze.
Naslednji projekt, ki pade v oči, je Talent center, pri čemer gre pravzaprav za znano idejo Pomurske gospodarske zbornice. Z njim naj bi odgovorili na problematike bega možganov in pomanjkanja kadrov, saj bi v okviru talent centra načrtno usmerjali posameznike v kariero glede na potrebe gospodarstva in prihodnjih trendov, vse od njihovega vstopa v osnovno šolo naprej. Prostorsko bo objekt umeščen ob Soboško jezero neposredno ob Expanu. Dokončanje objekta je predvideno v letu 2025, za kar je predvidenih tudi 2,5 milijona evrov sredstev, po izgradnji pa bi bil predan v upravljanje enemu izmed obstoječih občinskih javnih zavodov ali pa novoustanovljeni pravni osebi, katere ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica bi bila soboška občina.
Postavitev sončnih elektrarn smo bežno že omenili, saj občina računa na razpis ministrstva za okolje, prostor in energijo, pri čemer bo potrebno priglasiti vsaj za 1 megavat sončnih elektrarn, kar bi občina zagotovila na objektih: Gledališče park, Expano, enote vrtca, Delavski dom, stadion Fazanerija, Osnovne šole I-II, Pomurski tehnološki park. Po izračunih mestne občine bi izgradnja sončnih elektrarn na letni ravni pomenila prihranke do 250 tisoč evrov.
Pri investiciji v Soboško jezero gre pravzaprav za projekt, s katerim je bila občina uspešna na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, in pri tem pridobila sofinanciranje v višini dobrih 326 tisoč evrov. Skupna vrednost projekta je torej več kot 525 tisoč evrov, zajema pa nadgradnjo turistične točke s vzpostavitvijo razglednih površin, ureditev brežine za počitek in spremljevalni prireditveni prostor, postavitev polnilnih postaj za vodo, za polnjenje električnih koles, elementov za počitek in drugo. Projekt se mora zaključiti najpozneje konec junija prihodnje leto.
Kar se tiče vložkov v Mestni stadion Fazanerija je letos predvideno dokončanje projektne dokumentacije za ureditev parkirišča pred vhodom v stadion, izvedba priključka na javno kanalizacijsko omrežje in strojnih napeljav za ogrevanje igralne površine v času kurilne sezone ter manjša sanacija posledic zatekanja v sanitarijih. Pri tem je zanimivo, da bi torej končno zagnali geotermalno vrtino za ogrevanje igrišča, a za to bo občina morala pridobiti koncesijo in imeti rešitev za vračanje izčrpane vode, kar praviloma zahteva reinjekcijsko vrtino. Posredno je zagon spečih geotermalnih vrtin lahko povezan s potrebnimi odločitvami na področju daljinskega ogrevanja. Distribucijsko omrežje za oskrbo s toplotno energijo v Murski Soboti namreč oskrbuje okoli 3.000 odjemalcev, tako kot lani pa bodo tudi letos in v prihodnjih letih potrebna vlaganja v zamenjavo dotrajanih odsekov toplovodov, pri čemer letošnji proračun za to namenja zgolj 59 tisočakov. Glede na to, da se je, kot navajajo pisci proračuna, zemeljski plin kot energent izkazal za tveganega, pa bo potrebno slej ko prej odločiti, kako naprej, zato bodo v mestni občini spremljali finančne spodbude države in se temu primerno odločili za nov energent in način financiranja investicije.
Dograditev tribun prihodnje leto
Pri investicijah v stadion Fazanerija, ki je sicer v brezplačnem najemu nogometnega kluba Mura, bo veliko intenzivnejše leto 2025, saj je predvidena več kot 1,2-milijonska dograditev tribun na severozahodni strani stadiona, ki bi povezala glavno tribuno s severno tribuno. Investicija se bo sicer izvajala le v primeru pridobitve sofinancerskih sredstev države in nogometne zveze.
SOIC IV in participacija "out", za obvoznico letos 230 tisoč evrov
Niti v letošnjem proračunu, niti v načrtu razvojnih programov pa ni predvidenih sredstev za četrto fazo oziroma širitev Severne obrtno-industrijske cone, čeprav naj bi bil v izdelavi občinski podrobni prostorski načrt. Ravno tako v predlogu proračuna ni predvidene participacije oziroma tako imenovanega participativnega dela proračuna, saj želi župan očitno naprej pod streho spraviti projekte, ki so bili v okviru tega vključeni v lanski proračun, a niso bili izvedeni. Lani je bilo sicer za tako imenovani participativni proračun namenjenih 100 tisoč evrov. Izpostavili velja še, da je občina za vzhodno obvoznico, ki predstavlja verjetno največji državni projekt v regiji, letos rezervirala dobrih 230 tisočakov za nakup potrebnih zemljišč. Občina naj bi sicer ob napovedani dinamiki izvajanja del, ki naj bi napočile v letu 2025, v prihodnjih letih prispevala 1,4 milijona evrov, in sicer za potrebe obvoznice (za dostopne ceste, ki bodo ostale v občinski lasti) in gradnjo sebeborskega zadrževalnika.
Za rekonstrukcije in adaptacije je letos planiranih 601 tisoč evrov, in sicer gre tudi tu levji delež za prvo fazo Noršinske ulice (442 tisoč evrov). Ostale prenove zajemajo: prenovo mestnega središča, investicije v vodovodno omrežje, urejanje pokopališč, pokrito kegljišče na vrvici in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol. Za vsa investicijska vzdrževanja in obnove sicer občina načrtuje letos vložiti okoli milijon evrov, za pripravo projektnih dokumentacij za prihodnje projekte pa okoli 716 tisočakov.
Ko govorimo o investicijah, velja omeniti še poslovni in finančni načrt občinskega stanovanjskega sklada, ki ta hip izvaja eno izmed največjih investicij v domeni lokalne skupnosti. Gre za prenovo bivše ekonomske šole v 15 neprofitnih stanovanj za mlade in mlade družine, ki bo znašala kar 2,5 milijona evrov. Gradbena dela izvaja Pomgrad, zaključek projekta pa je predviden do konca letošnjega leta. Kot je razvidno iz načrta stanovanjskega sklada, bo ta investicijo pokril z lastnimi prihranki, kreditom v višini 1,3 milijona evrov in predvidenim sofinancerskim deležem iz naslova javnega razpisa v višini 253 tisoč evrov. Investicija je bila sicer po prvotnih izračunih, ko je bilo tudi v mestnem svetu zaznati dvom v ekonomsko upravičenost projekta, ocenjena na okoli 1,4 milijona evrov, toda projektantska vrednost je nato pokazala bistveno višjo vrednost, in sicer 2,2 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, kar je tudi na ravni izpogajane cene, ki so jo sklenili z izbranim izvajalcem.
Kredita za Noršinsko in druge investicije
Kako pa je z zadolževanjem, ki je bila ena izmed polemičnih točk lanskega rebalansa? Kot je videti v predlogu letošnjega proračuna, namerava soboška občina letos najeti dva kredita, in sicer dolgoročni premostitveni kredit za predfinanciranje prve faze Noršinske ulice v višini slabega pol milijona evrov in dolgoročni kredit za zagotavljanje lastne udeležbe pri izvedbi letošnjih investicij v višini skoraj 1,6 milijona evrov. Mestni svet bo predloga proračunov za leto 2024 in za leto 2025 v prvem branju obravnaval v torek, 30. januarja, temu pa bo namenjena praktično celotna seja, saj drugih vsebinskih točk na dnevnem redu ni predvidenih.