Tema projekta, torej Ustvarimo spodbudno učno okolje, se je razvila iz ideje pozitivnega vpliva na motivacijo in učni uspeh učencev ter povečanja učnih veščin 21. stoletja z manjšimi ali večjimi preoblikovanji učnih prostorov ter z uporabo inovativnih učnih metod, so sporočili. Projektni partnerji prihajajo iz Nemčije, Litve, Madžarske, Portugalske in Grčije, sodelujoči pa bodo pri učnih dejavnostih spoznavali primere najboljših praks ter se udeležili pouka in delavnic. Sodelujoči učenci so med drugim prispevali tudi predloge za logotip projekta, izbran pa je bil logotip Tee Vidnar, devetošolke OŠ Apače.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuZbornica ob prodaji Panvite zaskrbljena nad usodo državnih kmetijskih zemljišč
V Kmetijsko gozdarski zbornici opozarjajo na morebitne negativne posledice prodaje skupine Panvita hrvaški storitveni družbi Mplus. Kot je v izjavi za medije opozoril njen predsednik Roman Žveglič, bodo novi lastniki, ki imajo svoje načrte, s tem tudi avtomatsko pridobili zakupne pogodbe za več kot 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč.
Uvodno srečanje je potekalo virtualno. Na začetku sta učenki gostujoče šole ostalim sodelujočim predstavili Slovenijo in domačo šolo, dobrodošlico pa sta izrekli tudi ravnateljica šole Violeta Kardinar in koordinatorica projekta Renata Jakič. Zaželeli sta jim še, da se prihodnjič srečajo v živo.
Udeleženci so poslušali predavanje Tine Bregant, državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, na temo Kaj vemo o možganih, sledile so TRIMinute, to so videovadnice za kratke gibalno-kognitivne premore med poukom, ki olajšajo poučevanje in krepijo učne sposobnosti otrok. Izvedla jih je Petra Ertl. Nadalje so udeleženci razpravljali tudi o telesni aktivnosti učencev v šoli, učenci pa so med drugim izpostavili, da veliko otrok starši pripeljejo v šolo, ker se nočejo gibati.
Drugi dan virtualnega srečanja je bil namenjen zdravju v šoli in širši skupnosti. Ravnateljica Kardinarjeva je pri tem izpostavila, da otroci v šoli preživijo dobršen del dneva, kjer pretežno sedijo, klasične učilnice pa omogočajo manj dinamike. "Tudi gibalne sposobnosti in sistematski pregledi ne kažejo spodbudne slike. Kaj lahko storimo v šoli? Naši učenci imajo ure športa, izbirne predmet šport za zdravje, športne dneve, kar je kljub vsemu premalo." Rešitev vidi v dinamičnih metodah dela in v gibanju in gibalnih premorih med poukom. Tudi mobilno, fleksibilno in večnamensko pohištvo bi bilo zelo dobrodošlo.
Rezultati športnovzgojnega kartona - SLOfit kažejo, da so največji problemi v Sloveniji pri učencih deformacije okostja, stopal, težave z govorom, zobovjem in prevelika telesna teža. Nato je Kardinarjeva pojasnila še, da učenci vsako leto opravijo preventivne zobozdravstvene preglede in izvajajo program Vzgoja za zdravje, v sodelovanju z zdravstvenim domom. Kako je sistematika zdravniških in zobozdravstvenih pregledov šoloobveznih otrok urejena v drugih državah, pa so predstavili koordinatorji partnerskih šol.
Pri okrogli mizi je sodeloval tudi apaški župan Andrej Steyer, ki je poudaril, da imajo v okolju največ težav s kroničnimi boleznimi, na primer z rakavimi obolenji ali kardiovaskularnimi boleznimi. Izpostavil je pomen zdrave, ekološko pridelane hrane, in gibanja v naravi. Povedal pa še, da so odrasli zgled mlajšim generacijam.