Le kdo ne pozna kurenta, tradicionalnega slovenskega pustnega lika z Dravskega polja, Ptuja in okolice, ki v pustnem času s svojim plesom odganja zimo? Čeprav je ta lik značilen za omenjeno območje Slovenije, si kurentovo masko z veseljem nadenejo tudi mladi in stari z drugih koncev naše države. Med njimi je skupina prijateljev z Apaškega polja in iz Gornje Radgone, ki že štiri leta v teh krajih skrbi, da pustne šege in navade ne gredo v pozabo. Začetnik vsega je David Habjanič iz Žepovec, ki je, kot pravi, že od malih nog navdušen nad pustom in kurenti. Oblečeni v kurenta, ruso in kmete so tako štirje prijatelji začeli hoditi po teh krajih in iz leta v leto so jih vabili na več koncev.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Policisti obravnavali dva primera nasilja v družini
Enemu storilcu so izrekli ukrep prepovedi približevanja, drug storilec pa bo priveden k preiskovalnemu sodniku.
»Lani se je nad kurenti povsem navdušil moj sin, nato še hčerka in tako smo se odločili, da ustanovimo društvo,« pove Igor Petek iz Gornje Radgone, ki je predsednik Kulturno-turističnega društva Hudič in ježevka. Društvo je bilo ustanovljeno decembra lani, v njem je trenutno dvanajst odraslih in trije otroci, poleg Petkovih dveh še Habjaničeva hčerka. »Predvsem nas je k tej odločitvi vodila želja, da vrnemo pustno dogajanje v naše konce, saj je to počasi izumiralo. Rekli smo si, da je vredno poskusiti,« pove Habjanič, Petek pa doda, da je bila pustna zabava v Gornji Radgoni domala edino, kar se je dogajalo v pustnem času na tem koncu, medtem ko kurenti že več let sem niso zahajali. Obstaja sicer ustno izročilo, da naj bi v preteklosti že bili kurenti v Apačah, vendar pisnih virov o tem za zdaj niso našli.
Tako kot na Ptuju
V skupini je trenutno šest odraslih in dva mala kurenta, preostali so hudički. Maske so si večinoma kupili iz lastnih sredstev, medtem ko so ježevke za kurente in vile za hudičke izdelali sami. Pustno rajanje so začeli na svečnico, 2. februarja, ko so jih ormoški kurenti povabili na kurentov skok. Kot pojasni Igor Petek, takrat kurenti še ne nosijo kožuha in maske, temveč imajo na sebi samo zvonce, gamaše, ježevko in rutico. Šele po skoku se začne zares in se obleče celotna kurentova oprava.
»Veliko pozornosti namenjamo temu, da kurenta predstavljamo tako, kot to počnejo na Ptuju, da torej ne delamo kaj, kar ne bi bilo v skladu s tradicijo. Kurentovega plesa in obnašanja se učimo tudi s pomočjo raznih posnetkov,« pojasni Habjanič. Kurentov ples poteka tako, da se kurenti postavijo v krog. Najprej pleše en sam, začne počasi, nato njegov ples in zvonjenje postajata vse hitrejša. Pri tem ga vodi in mu daje tempo hudič, ki včasih v krog potegne kakšno dekle, da zapleše z njimi. Nato prvemu kurentu sledijo še vsi drugi.
Ohraniti tradicijo
Apaški kurenti, kot si neuradno pravijo, so letos rajali skupno kar devet dni. Obiskali so Gornjo Radgono, Kapelo, Radence, Sladki Vrh, Benedikt, Maribor, Križevce na Goričkem, več krajev v apaški občini in še kakšnega. Na pustno nedeljo so v Apačah prvič organizirali tudi pustni sprevod, kjer so se domačinom prvič uradno predstavili kot društvo. Kot sta povedala Habjanič in Petek, so bili z dogodkom več kot zadovoljni, saj se je kljub slabemu vremenu zbrala ogromna množica maškar, pridružili so se jim tudi kurenti iz drugih društev in pokač. Na pustni torek so obiskali še okoliške šole in vrtce.
Navada veleva, da kurentu, ko ga srečamo, damo robec, in kot sta povedala naša sogovornika, ta navada še ni šla v pozabo. »K sreči opažamo, da starši zopet spodbujajo otroke k šemljenju, letos smo jih videli kar nekaj, ki so v manjših skupinah hodili po vaseh. Sicer pa je naša naloga, da 'skupaj potegnemo' vas, da nas pridejo pogledat. Tako nas je denimo v Križevcih prišlo pozdravit pol vasi. Vedno je lepo videti, ko se toliko ljudi zbere na kupu ob takšni priložnosti,« še pove Petek in doda, da so jih ljudje povsod, kamor pridejo, veseli, čedalje več je tudi povabil že za prihodnje leto.
Kurenti pa ne rajajo le ob pustnem času, temveč jih velikokrat povabijo tudi na praznovanje kakšnih okroglih jubilejev, najdlje so bili v Novi vasi pri Kamniku, pa tudi sicer vse leto predstavljajo Slovenijo. Apaški kurenti se bodo predstavili letos julija tudi na vseslovenskih dnevih v Bosni in Hercegovini. »Za naprej pa si želimo, da v svoje vrste privabimo še kakšnega člana in da ohranimo pustno tradicijo v našem koncu,« sta nam še zaupala David Habjanič in Igor Petek.