Lastnikom bo večina stroškov povrnjenih
Zdaj, ko so se začela izvajati določila zakona, so lastniki kmetijskih zemljišč in nepremičnin nejevoljni zaradi administrativnih opravil, ki jih morajo predložiti kot dokazilo o lastninski pravici do posamezne nepremičnine. Če so izplačila povračilo stroškov, škode, nadomestil oziroma prejetje dohodkov v naravi, to pomeni dohodke v skladu z zakonom o dohodnini. Dohodki, ki so neposredno nadomestilo za izgubljen dohodek, niso izjema za plačilo dohodnine, razen če je oprostitev plačila za povračilo stroškov, odškodnin oziroma nadomestil posebej določena. Za stroške pravne pomoči in zastopanje pri ureditvi lastninskopravnih razmerij je letos namenjenih 540 tisoč evrov. Pri urejanju zemljiških lastniških razmerij so upravičenci oproščeni plačila upravnih taks za vloge, odločbe, ki so posledica arbitražne razsodbe. Prav tako se jim povrnejo vsi stroški, ki jih bodo imeli pri pridobivanju listin v sosednji državi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Edini strošek, ki ga ima lastnik, je prevod zemljiškoknjižnih in lastninskih listin iz hrvaškega jezika v slovenskega. To je lastnike, ki so začeli urejati dokumentacijo in pridobivati listine v hrvaški zemljiški knjigi, spravilo v slabo voljo. Skupina lastnikov, ki ne želi biti imenovana, je poudarila, da bi zadevo lahko uredili bistveno preprosteje. Po njihovi oceni so za verodostojnost zemljiškoknjižnega izpisa pomembni številčni podatki o zemljišču. Vlada bi lahko postopek poenostavila in bi za ta namen pripravila unificiran obrazec, v katerega bi prenesli podatke iz hrvaškega zemljiškoknjižnega izpiska. Mi smo se pogovarjali s skupino, ki trdi, da ima »čiste« zemljiškoknjižne izpiske. Kljub vsemu pa ni mogoče spregledati vseh vnesenih »opomb« v zemljiški knjigi na posamezni parcelni številki. Zapisane so vse spremembe in tudi morebitne obremenitve kmetijskih zemljišč (plombe in druge zastavne pravice, vpisan zemljiški dolg ali prenos preužitka kmetijskega zemljišča ali nepremičnine na drugo osebo). Ne nazadnje lahko morebitnim dolžnikom hrvaške države (neplačevanje davkov) grozi izvršba zaradi poravnave dolga do države. Kot so nam povedali sogovorniki, so se davčne obveznosti v preteklosti plačevale različno, nekaj časa so lastniki zemljišč davščine plačevali na Hrvaškem, potem je hrvaška država pošiljanje položnic opustila. Doslej jih za to obdobje, ko davščin niso plačali, ni nihče terjal.
Orbanova vprašljiva dobrota
V nekoliko drugačnem položaju se je znašlo kar nekaj kmetov, ki so se pripravljali na urejanje in vlaganje zahtevkov za izplačilo petletnega nadomestila za posamezne ukrepe kmetijske politike za zemljišča in živali, za katere ne morejo več uveljavljati subvencij in drugih nadomestil iz programov kmetijske politike. Slovenija se je odločila, da bo nadomestilo izplačala iz ukrepa kmetijske politike de minimis. Uporaba teh sredstev je določena s posebno uredbo komisije o uporabi členov 107 in 108 pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju. Naša država izplačuje pomoč po drugi točki in drugem odstavku 107. člena, ki določa pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki. Arbitražna razsodba je v tem primeru izjemen dogodek in izplačilo odškodnine oziroma nadomestila iz ukrepa de minimis ni sporno. Na problem so naleteli dobitniki pomoči madžarske države. Izkazalo se je, da je madžarska stran izplačevala pomoč pripadnikom madžarske narodnosti prav tako iz ukrepa de minimis. Zdaj se upravičencem do nadomestila petletnih subvencij dogaja, da se jim prejeta madžarska pomoč odšteva in so upravičeni samo do razlike med že izplačano pomočjo in pomočjo, ki bi jim pripadala s petletnim nadomestilom.
Madžarska zanka vse ožja
Ob raziskovanju te zgodbe smo odkrili bistveno globlji problem. Ne gre samo za vprašanje, na katerih področjih bodo pripadniki madžarske narodnosti – prejemniki madžarskih »investicijskih« pomoči – še prikrajšani zaradi že prejetega de minimisa. Sprašujemo se, ali se jim bo to lahko zgodilo tudi v primeru naravnih nesreč ali povračila škode, ki jo bodo povzročile vremenske ujme.Kaj pravi kmetijsko ministrstvo?
Uredba 1408/2013/EU v petem odstavku 3. člena določa, da se zgornja meja, 15.000 EUR, in nacionalna omejitev uporabljata ne glede na oblikopomoči de minimis ali zastavljeni cilj ter ne glede na to, ali se pomoč, ki jo dodeli država članica,v celoti ali le delno financira iz sredstev Unije.
Zavod ima sedež v RS in dodeljuje pomoč upravičencem s sedežem v RS, zato se dodeljenepomoči seštevajo, ne glede na obliko ali zastavljeni cilj. Menimo, da ni ustrezno govoriti oprikrajšanju pri domačih razpisanih sredstvih, saj je omejitev 15.000 EUR splošna za vsakmetijska gospodarstva ne glede na vir sredstev pomoči ali vrsto ukrepa de minimis.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je pri izplačilu nadomestil zaradi arbitraže, ki sosledila Zakonu o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča, upoštevala že izplačana sredstva po de minimisu v Republiki Sloveniji(kmetijski in gospodarski de minimis). Do izplačil so bili upravičeni le nosilci, ki imajo svojekmetijsko gospodarstvo registrirano v RS in so že v preteklosti (2017) sredstva za kmetijskesubvencije prejemali v RS.
To je en del problema. Drug, bistveno večji problem pa je zakonska podlaga, na kateri so pripadniki madžarske narodnosti dobili »madžarsko državno pomoč«. Če zadevo pravilno razumemo, je bila pomoč pripadnikom narodnosti dodeljena po prvem odstavku tretje točke 107. člena pogodbe o delovanju EU pri pomoči de minimis. Ta določa, da se »pomoč lahko dodeli za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika«. Delno je bil verjetno uporabljen četrti odstavek tretje točke, ki določa tudi »pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanje kulturne dediščine«. Da se območje, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti, srečuje z vsemi navedenimi problemi, je nesporno. Ne nazadnje je tudi naša država ob pomurskem zakonu sprejela še nekatere dodatne ukrepe za pomoč pri razvoju narodnostno mešanih območij.
Da je upravičila razdeljevanje sredstev med pripadnike narodnosti, je morala madžarska država vzpostaviti formalne pogoje. Ključen formalni pogoj je bil in je še, da so pripadniki narodnosti ob slovenskem državljanstvu sprejeli še madžarskega. To jim je omogočila Orbanova oblast že v prejšnjem mandatu. V tem mandatu pa jih je za to tudi nagradila. Na podlagi dodeljenega državljanstva in novih državljanov je lahko Madžarska območje, na katerem živi madžarska narodnost, razglasila za svoje gospodarsko nerazvito območje, z nizko življenjsko ravnijo in veliko podzaposlenostjo. Tu pa smo na točki, ko se lahko upravičeno vprašamo, ali visoki in lokalni predstavniki naših oblasti niso razumeli ali ne razumejo ozadja nastavljene madžarske zanke, ki se vse bolj zateguje. Če bi razumeli, verjetno lani v Dobrovniku ne bi »promovirali« madžarske pomoči.
