Slovenski prašičerejci so se v zadnjem letu ukvarjali z vstopom v shemo Izbrana kakovost. Ta cilj so dosegli. Zdaj pričakujejo državno pomoč za revitalizacijo panoge. Vse lepo in prav, toda s tem si slovenska prašičereja ne bo opomogla.
Njen temeljni problem ostaja razdrobljenost, bolje razdeljenost na posamezna kmečka dvorišča. Zato bodo kakršna koli državna sredstva, namenjena razvoju panoge, strel v prazno ali neupravičeno trošenje davkoplačevalskega denarja. Ta trditev prašičerejcem ne bo všeč, toda značilnost našega agrarnega sektorja je trganje za državni denar. Tudi v tem primeru ne bo drugače, saj se bo začel boj za denar, namesto da bi se uporabil za razvoj. Razvoja si ni mogoče predstavljati brez povezanosti. Prašičerejci imajo svoje združenje, ki deluje na društveni osnovi in nima ekonomskih temeljev. Brez ekonomske povezanosti in organiziranosti pa ni mogoče razvijati neke panoge – tudi prašičereje ne. Še naprej se bo dogajalo, da bodo posamezniki s takimi ali drugačnimi pogodbami iskali drobne lastne koristi pri tem ali onem mesarju, skupnega razvojnega učinka, ki bi dvignil raven oskrbe z domačim mesom, pa ne bo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi še letos 38 novih stanovanj
Stanovanjski bloki so kljub starosti obnovljeni in dobro vzdrževani, vendar vsi brez dvigala.
Avstrijci pohodili slovensko prašičerejo
Zgledovanje po Avstriji je pri naših kmetih že pravilo. Do nenehnega omenjanja Avstrije imam rahel odpor, toda tokrat ni mogoče prezreti pomembnega koraka, ki so ga naredili avstrijski prašičerejci. Z novo organiziranostjo so zaščitili domačo rejo prašičev in si zagotovili še učinkovitejši in konkurenčen nastop na tujih trgih. Združenja Spodnje in Gornje Avstrije ter Štajerske so se povezala in ustanovila skupno zadrugo PIG Austria. V bistvu so omenjena združenja vstopila v novo zadrugo s svojimi petimi podjetji oziroma zadrugami. Združila so se po solidarnostnem in enakopravnem načelu. Poleg vzreje so v zadrugo preneseni centri za osemenjevanje in razvoj. Center za osemenjevanje Gleisdorf na avstrijskem Štajerskem, ki je bil v lasti Štajerske kmetijske zbornice, in center v Hohenwarthu, ki je bil v lasti zbornice iz Spodnje Avstrije, je novoustanovljena zadruga odkupila.
Cilja povezave sta hitro odzivanje na trg in zaščita domačega svinjskega mesa. Zadruga pa ne pomeni popolne centralizacije prodaje, ampak še naprej ohranja lokalno delovanje podjetij, združenih v novo zadrugo. Za avstrijske prašičerejce je izrednega pomena, da so spravili pod eno streho osemenjevalna središča in razvojne centre. Po prepričanju ustanoviteljev zadruge bo zdaj razvoj panoge cenejši. Lažje bo tudi vključevanje zunanjih institucij v razvoj – po oceni avstrijskih prašičerejcev – prepoznavne linije avstrijskih prašičev. Vključitev osemenjevalnih centrov v novo zadrugo je za avstrijske prašičerejce pomembna še z vidika zaščite pred boleznimi. Tem je panoga vse bolj izpostavljena in ji v zadnjem obdobju povzročajo veliko škodo.
Slovenija
Po dolgotrajnem prerekanju so slovenski prašičerejci dosegli vstop v shemo Izbrana kakovost. Ta jim zagotavlja, da se bo pod oznako Izbrana kakovost lahko prodajal le doma skoten, vzrejen in zaklan prašič. S pomočjo sheme naj bi prišli do ustreznih cen oziroma parametrov, po katerih bi se plačevalo domače svinjsko meso. Žal slovenski prašičerejci nikakor niso pripravljeni in ne sposobni, da bi se med sabo ekonomsko povezali. Zasebni rejci imajo kar nekaj možnosti za ekonomsko povezovanje. Ena od njih je povezava v organizacijo rejcev, ki jo sofinancira EU, druga je organiziranost znotraj ene ali obeh domačih zadrug. Toda nobene od možnosti še niso izkoristili in ju, kot kaže, tudi ne bodo. Prašičerejci imajo podoben problem kot večina kmetov v Pomurju, organiziranih ali neorganiziranih. Ekonomsko organizacijo (podjetje ali zadrugo) vidijo kot organizacijo, na katero se obračajo, dokler imajo koristi, ko pa je treba prevzeti tveganje, ji obrnejo hrbet.
Nova avstrijska organiziranost bo posredno vplivala tudi na našo oskrbo s svinjskim mesom. Realno je pričakovati, da bo ponudba presežkov avstrijskega mesa še večja in cenovno še ugodnejša. Naši prašičerejci se ves čas zaklinjajo na domačo kakovost, o tej ne kaže dvomiti, da ne bo pomote. Toda Avstrijci so jih tu spet prehiteli. Javnosti že ponujajo dostop do podatkov o kakovosti mesa posameznih proizvodnih oziroma bolje rejskih linij.