Domačija Jančarjevih v Črešnjevcih hitro pritegne pozornost mimovozečih. Ob cesti imajo postavljeno tablo z napisom o domačih izdelkih, dvorišče pa krasi na desetine rumenih buč. Nas je ob obisku pozdravila Jerneja, ki je pred nekaj leti od očeta Jožka in matere Jožice prevzela kmetijo. »Prej je bila to klasična kmetija, po mojem prevzemu pa smo se začeli bolj intenzivno ukvarjati z dopolnilnimi dejavnostmi,« pove. Ugotavljala je namreč, da je pri prodaji bolje biti neodvisen, drugačen je tudi način življenja. »Če si doma na kmetiji, nimaš družbe, nič se ne dogaja. Prej sem delala v prodaji, na terenu, in to mi je bilo všeč, ker ni bilo monotono. Nato pa sem po rojstvu hčerke spoznala, da takšna služba zaradi tempiranega urnika ni več tako primerna. Obenem menim, da so otroci, ki odraščajo na podeželju, drugače vzgojeni in imajo drugačen odnos do živali in narave,« je naštela dejavnike, ki so vplivali na odločitev, da prevzame kmetijo.
Družina obdeluje 20 hektarjev obdelovalnih površin, imajo dva hektarja vinogradov, v hlevu do 30 glav goveda in 120 prašičev. Po uvedbi dopolnilne dejavnosti so povečali še jato kokoši. Imajo jih 50, prodajajo sveža jajca, iz presežkov pa izdelujejo testenine. Na poljih gojijo ajdo, buče, sončnice, koruzo, pšenico in tritikalo. »Najbolj znani smo po bučnem olju, ki ga pripravljamo po klasičnem receptu. Ponujamo tudi babičino olje, gre za mešanico sončničnega in bučnega olja. V naših krajih nikoli ni bilo dovolj buč za čisto bučno olje, zato so imele starejše ženske zasajeno še kakšno vrsto sončnic, semena so zmešale, šle v oljarno in naredile olje,« pravi Jerneja. Po njenih besedah je to olje primerno za tiste, ki jim je bučno premočno. Pred tremi leti so ponudbo obogatili še s sončničnim oljem. »Naše je nerafinirano, drugačno od trgovinskega in polnega okusa. Stranke, ki ga ne poznajo, so po tem, ko ga poskusijo, navdušene.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Dvakratni bis za zasedbo Silence v Murski Soboti
Tako kot decembra 2022 v Lendavi je tudi v Gledališču Park v Murski Soboti na tokratnem koncertu skupine Silence dvakrat zahtevalo dodatek. In ga tudi dobilo.
Buče za noč čarovnic
Letos so njihove obdelovalne površine prizadele moča, toča in suša, a so z letino glede na okoliščine še dokaj zadovoljni. Jesen bo za kmetijo zelo pestra, trgatev so že začeli, prav tako spravilo koruze, v teh dneh bodo spravljali še sončnice in buče. »Najbolj živahno je pri nas konec oktobra, v času krompirjevih počitnic. Zadnjih nekaj let namreč prodajamo buče za noč čarovnic. Družine z otroki pridejo in si lahko same izberejo buče. Povpraševanje je precejšnje, saj je ta praznik postal popularen tudi pri nas,« pove Jerneja. Na obisk v teh dneh pridejo tudi starejši iz radgonskega doma starejših, da obudijo tradicijo pobiranja semen, vsako leto jih obiščejo vrtčevski otroci.
Z bučami so povezani tudi nekateri izdelki, ki jih družina prideluje. Eden takih je hrustljavi mediteranski posip. »To je mešanica grobo in fino mletih sončničnih in bučnih semen ter slovenske morski soli,« opiše Jerneja in pristavi, da je s tem izdelkom sodelovala in navdušila na hekatonu, katerega tematika je bil Mediteran. Pojasni nam, da se na klasična ocenjevanja ne prijavlja pogosto, raje izbira hekatone, tekmovanja v reševanju poslovnih in tehnoloških izzivov, saj tu pride do izraza njena inovativnost. Omenjeni posip je uvrščen v ponudbo ene večjih trgovskih verig.
Kmetija Jančar je nedavno sodelovala v akciji S kmetije za vas, ki jo je izvedla Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju s tednikom Kmečki glas in portalom Agrobiznis. V akciji so izbirali kmetije, ki na izviren, dovršen in uspešen način tržijo pridelke, izdelke in storitve na kmetiji. Od izdelkov Jančarjevih so se organizatorjem zdeli najbolj zanimivi bučni proteini. Ti nastanejo tako, da po stiskanju bučnih semen tropine fino zmeljejo v moko. »Stranke to uporabljajo na primer za piškote, kruh, dodajo v jogurt. To so bučna semena, ki jim je odvzeta maščoba, ostanejo le beljakovine oziroma proteini. Sicer pa smo bili v akciji zanimivi, ker prodajamo vse in nimamo ostankov.« Uporaba posipa in bučnih proteinov je raznolika, prvi je denimo primeren za golaže, jajca, marinade, saj ga ponujajo tudi v kombinaciji s čilijem. »Lahko tudi zraven zaseke in čebule,« smeje doda Jožica Jančar.
Letos so na kmetiji začeli izdelovati še kis z medom. Uporabili so jabolčni kis in cvetlični med, ki ga pridelajo doma. V ponudbi je tudi med z bučnimi semeni.
Samopostrežni koncept
Družina vsako leto sodeluje na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, vsak teden so prisotni na radgonski kmečki tržnici, največ pa prodajajo doma v domači trgovinici. »Držimo se vizije, da je najbolje, če se prodaja doma. V času epidemije smo uvedli samopostrežno prodajalnico, ki se je dobro prijela. Če nismo doma, ampak v hlevu, na poljih, pri kakšnem drugem delu, si stranke lahko postrežejo same in v posodici pustijo denar. Stalne stranke vedo, koliko kaj stane, pripravijo točen znesek in tako to teče,« pove prevzemnica kmetije. Na njihovem dvorišču si lahko obiskovalci ogledajo še kokoši svilenke, ki zaradi nenavadnega videza žanjejo veliko interesa, na odsluženem električnem drogu pa imajo gnezdo štorklje. A so bile ob našem obisku že na poti v tople kraje.
Mleko, govedo in prašiče Jančarjevi prodajajo, ker bi bili predelava mleka in mesa ne glede na povpraševanje prevelik zalogaj. Si pa želijo v prihodnje urediti pravo trgovinico in degustacijsko sobo. Pri tem Jerneja realno pove, da bodo z investicijami počakali vsaj do spomladi oziroma do umiritve rasti cen materiala. Stroški so namreč višji na več področjih, tudi pri nakupu embalaže. »Največja težava so trenutno kozarci za slovenski med, ker jih ni oziroma jih je zelo težko dobiti.« Razlog naj bi bila vojna v Ukrajini. Prav tako se je paleta steklenic za različne izdelke podražila za 200 evrov. Zaradi naraščajočih stroškov so bili primorani dvigniti cene svojih izdelkov. »Grozno se počutiš, ko moraš stranki povedati, da se je cena dvignila le zaradi embalaže,« pravijo Jančarjevi zamišljeno, a so vseeno veseli, da njihovi kupci situacijo sprejemajo z razumevanjem.
Jerneja je ob koncu še razkrila, da so se prijavili na enega od razpisov skupne kmetijske politike, ki je namenjen ohranjanju dvoživk. Tako bodo konec meseca nedaleč od domačije začeli urejati mlako, v kateri bodo življenjsko okolje našle te majhne živali.
