V Desusu so, kot kaže, začasno odložili odločanje o tem, kdo bo na čelu novoustanovljenega vladnega urada za demografijo, potem ko je po odstopu Aleksandre Pivec z mesta predsednice pozornost stranke usmerjena v novembrski kongres, na katerem bodo izvolili novo vodstvo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Načelnik soboške upravne enote Dominik Šteiner potrjuje, da je bil evidentiran kot kandidat stranke Desus za ministra brez listnice, ki bo vodil omenjeni urad. Šteiner dodaja, da je kandidatov verjetno več. Kot še pravi, je bil že pred šestimi meseci v naboru možnih kandidatov stranke za to funkcijo, a da se z njim od takrat ni nihče več pogovarjal o tem. Prav tako ni prejel uradne ponudbe, bi jo pa po lastnih besedah najverjetneje sprejel.
Doslej se je za to funkcijo največkrat omenjal podpredsednik stranke in nekdanji lendavski župan Anton Balažek. Po poročanju nekaterih medijev je zdaj manj verjetno, da bi Balažek postal minister, ker je do konca podpiral Aleksandro Pivec, ki je prejšnji teden odstopila kot predsednica stranke, za začasnega zastopnika stranke s pooblastili predsednika pa je bil do kongresa imenovan Tomaž Gantar. Balažku naj bi to zamerili predvsem člani poslanske skupine Desus. Nekdanji lendavski župan pravi, da je tudi sam v medijih prebral te navedbe, a da mu noben poslanec česa takega ni povedal. Po odstopu Pivčeve so na seji sveta stranke prejšnji teden, preden so potrdili Gantarja, najprej kot o kandidatih za začasnega predsednika stranke glasovali o vseh treh podpredsednikih stranke, a nobeden od njih, tudi Balažek, ni dobil podpore. Sam pravi, da je bil tak izid glasovanja pričakovan, saj da je bilo že pred sejo dogovorjeno, da bo stranko začasno vodil Gantar, a so po statutu morali najprej glasovati o podpredsednikih.
Pri tem je zanimivo, da je na januarskem kongresu, ko je Pivčeva na čelu stranke zamenjala dolgoletnega predsednika Karla Erjavca, Balažek glasoval proti spremembam v stranki. »Ves čas trdim, da jaz Pivčeve nisem postavljal niti odstavljal. Na kongresu se je vedelo, da ne bom glasoval zanjo, pa so mi takrat očitali, da sem Erjavčev kader.« Da je tudi Šteiner med kandidati za ministra, Balažek, kot pravi, podpira, saj je po njegovem mnenju dobro, če ima stranka na voljo čim večji nabor kandidatov. Vlada je urad ustanovila v začetku septembra, delovati bo začel po imenovanju ministra. Ta teden je bil sklican tudi sestanek vodstva Desusa, na katerem pa niso govorili kadrovskih vprašanjih, čeprav je bilo to pričakovano. Pri tem ostaja po odstopu Pivčeve odprtih še nekaj vprašanj glede njenega nadaljnjega delovanja in stranke v koaliciji. Pivčeva, ki uživa zaupanje predsednika vlade Janeza Janše, naj bi ostala kmetijska ministrica, najverjetneje pa ne bo več podpredsednica vlade, saj ta položaj praviloma pripada predsednikom koalicijskih strank. Tako je odprta tudi možnost rekonstrukcije vlade oziroma menjave nekaterih ministrskih resorjev med strankami vladne koalicije. Medtem so v stranki LMŠ napovedali interpelacijo Pivčeve.
Demografski sklad še pred koncem leta
Na torkovem koalicijskem vrhu so v strankah vladne koalicije usklajevali tudi podrobnosti glede ustanovitve demografskega sklada, dogovorjeni predlog bo zdaj obravnavala vlada. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije bodo v osnovnem kapitalu sklada naložbe v lasti Slovenskega državnega holdinga, Družbe za upravljanje terjatev bank, Družbe za svetovanje in upravljanje, Kapitalske družbe, Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Modre zavarovalnice in naložba pokojninskega zavoda v Zavarovalnici Triglav. Ni pa še znano, ali bo v skladu tudi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Vrednost vseh naložb v skladu brez Darsa je približno 8,5 milijarde evrov. Pri tem naj bi bilo 40 odstotkov dividend namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin pa za gradnjo domov za starejše. Sklad bo imel 13-članski nadzorni svet, štiri člane bo imenovala vlada, devet pa državni zbor na predlog poslanskih skupin.