Letos bo Murska Sobota naposled prizorišče balonarskega spektakla, ki ga doslej na slovenskih tleh, ali bolje rečeno na nebu, še ni bilo. Med 16. in 23. septembrom bo namreč regijsko središče prizorišče 24. svetovnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni, ki ga organizirajo v Balonarskem klubu Roto skupaj s partnerji Mestno občino Murska Sobota, Mednarodno letalsko zvezo (FAI), Letalsko zvezo Slovenije in Aeroklubom Murska Sobota. Na mednarodnem dogodku, ki ga je pandemija prestavila za dve leti, bomo priča dih jemajočim prizorom s 105 tekmovalnimi baloni, ki bodo dirkali za točke, in 40 fiesta baloni, ki bodo tvorili bogat spremljevalni program, v okviru katerega bodo edinstveno doživetje lahko v zraku izkusili tudi obiskovalci. Na prvenstvu bo prisotna svetovna elita balonarstva, ki bo v Pomurje prispela iz 33 držav, skupno pa bo zgolj tekmovalne ekipe tvorilo okoli 800 ljudi. Že leta 2019 je potekala neke vrste generalka pred svetovnim prvenstvom, ko je bilo v Murski Soboti na sporedu odprto državno prvenstvo, v letu 2020 pa so se izpred paviljona Expano pri Soboškem jezeru prvič v zgodovini Slovenije dvignili še plinski baloni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem organizacijskega odbora svetovnega prvenstva Matjažem Pavlinjekom, ki poleg upravljanja uspešne prekmurske multinacionalke Roto zavzeto promovira šport, za katerega ga je navdušil oče. Verjame, da bo svetovno prvenstvo znatno vplivalo na povečanje priljubljenosti balonarstva pri nas.
Je bila odločitev, da prestavite svetovno prvenstvo, pravilna?
»Takrat smo se vsi zaradi razmer znašli v nekem psihološkem krču, kar bi predstavljajo težavo že pri zagotovitvi potrebnih sponzorskih sredstev, prisotne pa so bile še fizične omejitve. Zaradi logističnih težav – 'lockdownow' in drugih omejitev –, bi bilo nemogoče pripeljati vse te balone s celega sveta v Slovenijo. Tako smo hitro dobili klic s FAI glede morebitne prestavitve prvenstva in kakšni scenariji bi bili v tem primeru možni. Povedali so nam, da novega kroga izbora organizatorjev ne bo. Mi smo sicer že imeli okoli 60 prijavljenih pilotov, a smo jih tako bili primorani odpovedati. Je pa prestavitev prvenstva za tekmovalce pomenila nov krog. Ni se izbiralo novega organizatorja, se je pa nove tekmovalce. Ti, ki so bili takrat v igri, niso bili avtomatsko tudi letos.«
Kako je pravzaprav prišlo do ideje, da bi pri nas izvedli dogodek takšnega obsega?
»Za odgovor na to se je treba vrniti v zgodovino. Leta 1994 je v Murski Soboti potekalo evropsko prvenstvo, istega leta pa smo tudi ustanovili naše društvo, s katerim smo bili na tem prvenstvu prisotni. V tistem obdobju smo res bili dosti časa v zraku – sam sem letel z balonom vsaj dva- do trikrat na teden. Vse se je začelo, ko so očetovi bratranci, ki so svoje balonarske zgodbe začeli pisati nad ljubljanskim Barjem, prišli k nam v Prekmurje. Takrat sem prvič poletel z balonom in se v hipu navdušil nad balonarstvom. Pišta Bertalanič pa je bil prvi, ki je začel organizirati tako imenovani pomurski balonarski festival, ki se je tradicionalno odvijal v Moravskih Toplicah, vse dokler Sava ni prevzela zdravilišča. Pomurje je namreč res raj za balonarje, saj so pri nas značilni zmerni vetrovi s primernimi geografskimi značilnostmi pokrajine, ki ponuja ogromno možnosti za pristanek balona. Odločili smo se, da je treba ta šport podpirati in k temu prispevati v okviru podjetja Roto, zato smo leta 2011 začeli z organizacijo Miklavževih balonarskih festivalov. Te festivale organiziramo še zdaj. No, od leta 2013, ko nihče ni bil več pripravljen organizirati državnih prvenstvev, smo prevzeli še to. Po nekaj letih organizacije državnih prvenstev, ki so bila večinoma odprtega tipa, kar pomeni, da so sodelovali tudi tekmovalci iz Avstrije in Madžarske, smo ugotovili, da smo zares odlična ekipa. Na nekem sestanku v okviru letalske zveze smo tako, bolj za šalo kot za res, dejali, da smo sposobni izvesti tudi organizacijo svetovnega prvenstva. Pa smo nato zares podali kandidaturo, ki smo jo morali uspešno zagovarjati v Hong Kongu. V igri smo bili trije organizatorji in z nekaj lobistične pomoči nam je na koncu tudi uspelo.«
Kaj so bili naslednji koraki? Verjetno gre pri organizaciji svetovnega prvenstva za kar velik zalogaj.
»Sledila je vzpostavitev organizacijske sheme, v kateri nas je okoli 70, ki skrbimo za tekmovalni in organizacijski del. Tu je še žirija, varnost, marketing, administrativne stvari, logistika, nastanitveni servis, recepcijski, finančni in pravni del. Treba je poskrbeti tudi za plin – leteli bomo tako s toplozračnimi kot plinskimi baloni, zato potrebujemo dve vrsti plina, vodik in propan, vsak pa terja svojo infrastukturo. Zelo visoka cena plina nam trenutno dela težave, a srečo imamo, da smo kot Roto partnerji s ponudniki plina in na nek način apeliramo na ta podjetja, da so tudi sponzorji dogodka. Tekmovalci so namreč oskrbljeni s plinom z naše strani, celotnemu podpornemu osebju pa moramo zagotoviti prevoz, prenočišče in hrano, saj gre večinoma za navdušence, ki delajo na prostovoljni bazi. Pararelno ob tekmovalnem delu bo potekala še fiesta – prostoleteči baloni, ki bodo leteli na določeni distanci od tekmovalcev. V okviru tega bo tudi komercialno letenje, kjer smo s tremi družbami podpisali pogodbo, ki bodo te lete izvajale. V zraku bo tako 40 balonov in vsi, ki bodo želeli, bodo lahko leteli z balonom v času prvenstva. Kapacitete je za 100 ljudi na en polet. To bo res posebno doživetje, saj želimo, da Pomurke in Pomurci podoživijo ta dogodek ne samo z zemlje, ampak tudi iz zraka. Polete bo mogoče rezervirati na naši spletni strani, polet z balonom v času svetovnega prvenstva pa bo možno tudi podariti v obliki darila. Na voljo bo še 'live streaming' poletov in spremljanje tekmovalnih balonov v živo prek spletne strani.«
Kakšni so pogoji za udeležbo oziroma na kakšen način poteka izbor tekmovalnih pilotov?
»Glavno vlogo tu odigra letalska zveza posamezne države. Mi kot organizator razpošljemo vabila vsem zvezam, ki nato predlagajo kandidate za prvi krog in nato za preostala mesta glede na velikost države ter število točk. Lahko rečem, da smo imeli predvidene tri prijavne kroge, a smo vsa mesta praktično zapolnili že sedaj v dveh krogih.«
Tekmovali bodo tudi trije piloti iz Slovenije. Kakšne so njihove možnosti za uspeh?
»Vito Rome je precej dober, saj je njegov najboljši doseženi rezultat tretje mesto na evropskem prvenstvu. Poleg tega na naše povabilo pride še nekdanja svetovna prvakinja Gabrijela Slavec, ki živi v Braziliji, a je po rodu Slovenka. Sicer ne bo tekmovala, bo pa aktivna v prostem letenju.«
Pravila v tekmovalnem balonarstvu se zdijo kar kompleksna, jih lahko poenostavljeno pojasnite?
»Zmaga tisti pilot, ki vrže marker čim bližje predvideni točki. Je pa tu več različnih disciplin in v enem poletu jih je lahko tudi več zajetih. Pilot denimo nima samo enega cilja, lahko jih ima od tri do pet, in vsak cilj neodvisna žirija posebej točkuje – torej, kdo pride bližje. Klasične discipline so 'fly in', 'fly out' in 'lov na lisico', imeli pa bomo tudi digitalne oddajnike. Vsak dan bosta izvedena dva tekmovalna poleta – eden zjutraj in eden zvečer.«
Ključen dejavnik pri balonarstvu je vreme. Lahko morebiti ponagaja pri izvedbi prvenstva?
»Strateško smo analizirali, kateri termin bi bil najboljši, in se odločili za september. Vreme naj bi bilo takrat dokaj stabilno, neviht naj ne bi bilo več, pa tudi vetrovi so bolj zmerni. V obzir smo vzeli tudi dejstvo, da so takrat tudi posevki dovolj pobrani in se ne uničuje poljščin. Predtekmovanje leta 2019 smo res izvedli konec avgusta, kar je z vidika poletnih počitnic morda boljše, ampak smo imeli izkušnjo, da je zvečer še zmeraj pretoplo. Za balonarsko dirko vročina ni ravno dobra, saj se balon hitro prekuri, zato smo letošnji dogodek premaknili še za dva tedna, da večerne temperature še nekoliko padejo. Izvesti moramo tri tekme od dvanajstih, da bo tekmovanje veljavno, kar verjamem, da je povsem izvedljivo.«
V preteklosti je pri letih z baloni prihajalo do nesreč, tudi usodnih, kako bo poskrbljeno za varnost?
»Imamo tako imenovanega 'safety officer-ja', ki je odgovoren za to, da vsi spoštujejo pravila igre. Varnost je na prvem mestu. Bili smo denimo na svetovnem prvenstvu v Avstriji leta 2019, in če tam kdorkoli ni upošteval najmanjše stvari, so ga nemudoma diskvalificirali. Tudi pri nas bo tako in kompromisov ne bo. Če pa bi se karkoli zgodilo, pa imamo v pripravljenosti reševalne službe, v Splošni bolnišnici Murska Sobota pa bodo ravno tako pripravljeni in seznanjeni o tem, do kakšnih poškodb lahko pride pri balonarstvu. Gre pa za profesionalne pilote, ki letijo vsak dan, zato je to povsem drug nivo. Najbolj nevarni so namreč tisti, ki ne letijo redno. Tudi za fiesto imamo pogoj, da ima pilot 50 ur leta, kar ni malo.«
Poleg organizacijskega je tu zagotovo nezanemarljiv še finančni zalogaj. Imate ta del že pokrit?
»Trenutno imamo dve tretjini potrebnih sredstev zagotovljenih in verjamem, da bomo preostalo tretjino še spravili skupaj. Pri tem računamo na lokalna podjetja. Je pa res, da dobršen del podpore, ki jo potrebujemo, ni v finančni obliki, veliko je potrebne tudi storitvene podpore, ki jo je tudi lažje dobiti kot podporo v obliki denarja.«
Koliko obiskovalcev pričakujete?
»Na otvoritveni slovesnosti pričakujemo od 5 do 10 tisoč ljudi. Otvoritev, ki se bo odvila pri Expanu, bo zagotovo izjemno atraktivna, sploh kar se tiče aviacije, saj bo prisotna tudi akrobatska ekipa Red Bulla, ki bo uprizorila svojevrsten šov. Slovesnost bo poleg tega potekala v obliki mini olimpijade, na sporedu bo tudi koncertno dogajanje. Tu pa je še balonarski del, ki bo zares nekaj posebnega za videti. Vsak večer bomo imeli vzlet na rakičanskem letališču, in ko se 150 balonov postavi ter hkrati dvigne v nebo, bodo napočili prizori, ki bi jih bilo škoda zamuditi. Tudi na letališču tako pričakujemo nekaj tisoč obiskovalcev. Leta 2019 je bil odziv izjemen, prišlo je do dva tisoč ljudi, pa takrat ni bilo intenzivne promocije dogodka.«
Takšni globalni dogodki imajo tudi pozitiven učinek na lokalno gospodarstvo.
»Drži. Naš cilj je, da se regija promovira skozi balonarstvo in tudi obratno – da se balonarstvo promovira skozi regijo. Na letošnjem Expu v Dubaju se je vrtel naš promocijski film, ki je bil dejansko promocija dogodka in hkrati regije. Ta dogodek je zelo pomemben za turizem Pomurja in želeli bi si, da bi na ta način navdihnili še več pomurskih pilotov. V Pomurju se da s pomočjo balonarstva delati turizem podobno kot v Avstrji in Švici, ta potencial je tudi tu prisoten.«
Imate pri organizaciji dogodka podporo s strani države?
»Balonarska sekcija je del nacionalne letalske zveze, ki dobi zelo malo državnih sredstev. Lahko bi dejali, da se komaj preživlja, zato od njih niti ne moremo pričakovati kaj drugega kot moralno podoro. S strani države nas je podprla Slovenska turistična organizacija. Podpira nas tudi Agencija RS za okolje, na razpolago nam bosta dva njihova strokovnjaka. Pri Upravi za zračno plovbo pa imamo podporo v operativnem smislu. Nam pomagajo dosti predvsem podjetja in soboška občina, tako finančno kot operativno. Aktivirala se je celotna ekipa Zavoda za kulturo, šport in turizem, RIS Dvorec Rakičan, Expano, tudi Aeroklub nam da na razpolago vse njihove kapacitete. Lokalni igralci so tako zelo pomembni, s čimer sem tudi najbolj zadovoljen, saj nam fizično pomagajo pri organizaciji, denimo pri otvoritveni in zaključni slovesnosti, ki jo je treba primerno organizirati. Naše področje je bolj športni del, zato je zelo koristno, če je pri takšnih stvareh zraven nekdo, ki ima s tem tudi izkušnje, ter tako vključi tudi lokalne ponudnike in podobno. Želeli bi si tudi sodelovanja drugih občin, saj se bo letelo po celotnem Pomurju, in če bi imeli regije, bi takšno zadevo zagotovo tudi lažje organizirali.«
Kako priljubljeno pa je balonarstvo v Sloveniji?
»Večina slovenskih pilotov leti prosto, torej nekomercialno. Komercialno letijo zgolj tri družbe, ki imajo ustrezno registracijo in lahko uradno prevažajo potnike. Vsi ostali sicer lahko opravljajo tako imenovane informativne polete, ki jih lahko zaračunavajo, a le do tri potnike. V zadnjih petih letih balonarstvo spet pridobiva na priljubljenosti, velik potencial je predvsem v Ljubljani z okolico. Nekaj drugega je športni del, kjer imamo v Sloveniji okoli osem tekmovalcev, ki se redno udeležujejo državnih prvenstev. Želeli pa bi si še več mladih, ki bi se podali na balonarsko pot.«
Kaj vse je potrebno, da človek postane pilot balona?
»Nov balon stane od 40 do 50 tisočakov, dobrega rabljenega pa dobiš že za 20 tisočakov. Ni tako enormno drag šport in za tiste, ki letijo komercialno, je zadeva profitabilna. Tisti, ki pa letimo športno, pa gre za hobi, kjer pač vsak da, kolikor si lahko privošči. Klubi niso več vezani na letališče in v vsakem klubu je nekaj pilotov, ki potem letijo s tem balonom. Tako si en balon deli do pet pilotov, pri čemer se tudi investicija porazdeli. Mislim, da gre za šport, ki je lahko sprejemljiv za vsakega. Ob tem pa potrebuješ šolo, zdravniško spričevalo in pilotsko licenco oziroma FAI licenco za tekmovanje. Potrebno je tudi določeno znanje o pritisku, vetru in oblakih. Gre pravzaprav za podobno licenco, ki se jo pridobi po istem postopku kot za letalo. Pravila letenja so seveda drugačna, a terminologija je ista. Tu je še praktični del, ki zahteva določeno število ur poletov. Skratka gre za precej obveznih sestavin, koristno pa je, da imaš, preden se lotiš pridobivanja licence, izkušnje iz tako imenovane zemeljske ekipe, ki skrbi za pilota, ga zasleduje in pospravlja balon, da se naučiš osnov. Verjamem, da bo to svetovno prvenstvo navdihnilo mlade potencialne kandidate za pilote. To podpiramo, saj se zavedamo, da balonarski šport brez mladih navdušencev ne bo obstal.«
Organizacija svetovnega prvenstva je verjetno vrhunec, kakšni pa so nadaljnji načrti vašega balonarskega kluba?
»Bomo videli, kakšen bo odziv, in se potem odločili. Zagotovo bomo nadaljevali z organizacijo odprtih državnih prvenstev in Miklavževega balonarskega festivala. Naš cilj je, da čim več mladih navdušimo, da se priključijo k izobraževanju za licenco. Želimo, da ostane ta regija z balonarstvom povezana. Zavedamo se namreč, da je večina pilotov, ki so delali licence pred 30 leti, zdaj že pri koncu balonarske kariere in je treba vzpostaviti novo generacijo. Od mlajše generacije sva trenutno le jaz in Dejan Buzeti. Navdušili smo Uroša Sobočana, a želeli bi imeti aktivnih vsaj 5 ali 10 aktivnih pilotov.«
Če se za konec dotakneva še vaše primarne dejavnosti. Skupina Roto je glede na številke lani povečala tako prihodke kot dobiček. Lahko rečemo, da je bilo poslovno leto 2021 uspešno?
»V primerjavi z letom 2020 oziroma letom 2019 smo zabeležili za 30 odstotkov več realizacije. V prvem polletju so bili rezultati nadpovprečni, v drugem pa podpovprečni, a pod črto je bilo še vedno dobro. Glede na to, da je cena materiala že v drugi polovici leta izjemno narasla, je bilo težko funkcionirati, toda ob tem je vseskozi raslo tudi povpraševanje, zato smo lani začrtali tudi nekaj investicij. Eno tovarno, veliko 220 kvadratnih metrov, smo zakupili na Hrvaškem, zdaj pa smo v zaključni fazi gradnje na lokaciji v Černelavcih. Poleg nove poslovne stavbe poteka tudi širitev proizvodnje z novo halo, ki bo ravno tako velika okoli 2200 kvadratnih metrov. Lani smo nabavili tudi prvega robota. Gremo v smeri robotizacije in digitalizacije, ki smo jo na tej lokaciji sicer že izpeljali, saj je vsako delovno mesto opremljeno z monitorjem. Trenutno povpraševanje je še zmeraj dokaj veliko, a težave so v dobavnih verigah kot vsepovsod. Se pa v določenih branžah že začne izkazovati padec. Recimo navtika je tak primer, kjer je ta trend opazen, da ljudje več ne investirajo in so stopili dva koraka nazaj. Dejstvo je, da se bo to povpraševanje zmanjšalo, v kakšnem obsegu, pa bomo videli. Veliko bo odvisno od makroekonomske politike, ki jo bo vodila Evropska unija. Res pa je, da imamo portfelj produktov zelo širok in vse gospodarske krize so nas nekaj naučile. Tako vemo, da so tudi v največji krizi, ki je bila v obdobju 2008–2009, določeni produkti, ki se dobro tržijo – tu je med drugim kmetijska mehanizacija. V zadnjih letih to branžo na nek način še krepimo. Ni preveč profitabilna, je pa stabilna, in to je pomembno, da imaš v portfelju tudi takšen tip kupcev.«
Kako pa vpliva situacija v Ukrajini na vaše poslovanje? Je čutiti vpliv glede na to, da ste prisotni tudi na ruskem trgu?
»Na ruskem trgu smo prisotni indirektno. Proizvajamo recimo veliko rezervoarjev za škropilnice in komponente za kmetijsko mehanizacijo, ki posledično pristanejo na teh trgih. Zdaj se še to ne pozna. Dobavitelji, ki so imeli naročila, bodo ta naročila tudi sprovedli, novih naročil pa se ne sprejema. Res pa je, da je na evropskem trgu povpraševanje po teh produktih tako enormno, da se bodo morda zgolj dobavni roki namesto dveh let skrajšali na eno leto. Za ruski trg delamo recimo prek srbske firme, kar se je sicer zdaj tudi ustavilo. Direktnega vpliva tako ne vidim, kot posledica je morda prisoten določen strah pri kupcih in vlagateljih. Tu pa je še naraščajoča inflacija, kar pomeni, da bodo ljudje težje varčevali. Treba pa je povedati, da takšno povpraševanje, kot je bilo lani, tudi ni vzdržno. Mi smo se strateško odločili, da bomo tam, kjer imamo velike količine, prešli v robotizacijo. Na ta način ob velikih nihanjih lažje korigiraš resurse delovne sile. Strateško bomo v to maksimalno vlagali, saj je delovna sila zmeraj zelo pomemben resurs – v skupini Roto je zaposlenih več kot 580 oseb, od tega približno polovica v Pomurju. Okoli 20 novih zaposlitev potrebujemo tako tudi na tej lokaciji v Černelavcih, kjer širimo proizvodnjo.«