Od Campinosa zahteva, da ustavi vse postopke v zvezi s patentiranjem rastlin in živali namenjene konvencionalni pridelavi in reji. Bayer in Syngenta, dve najmočnejši semenski korporaciji, z množičnim patentiranjem semen rastlin želita monopolizirati kontrolo nad semeni in njihovo prodajo. Evropski patentni urad je konec lanskega leta patentiranje semen razglasil za dopustne in s tem izpodbijal odločitve 38-tih držav, ki so se leta 2017 odločile za prepoved tovrstnih patentov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mladi raziskovalci razočarani, niti izjemni rezultati jim praviloma ne koristijo pri pridobivanju Zoisove štipendije
Če ministrstvo ne sofinancira tekmovanja, ne dobijo točk pri odločanju o upravičenosti do štipendije.
Problematično je, da je Evropski patentni urad v zadnjih letih podelil okrog 200 patentov za semena prehranskih rastlin, ki se pridelujejo na običajen in tradicionalen način, pri njihovem žlahtnenju pa ni bil uporabljen genski inženiring. Po protestih je omenjenih 38 držav razveljavilo patente, pri tem pa jih je podprla tudi Evropska komisija in parlament. Problematično pa je, da je v primeru patentne zaščite paprike Syngenta po sodni poti v eni od držav dosegla, da je bila razveljavitev patenta nezakonita. Zato zdaj obstaja bojazen, da bodo primer izkoristile korporacije Bayer, Syngenta in BASF in si podredile pridelavo hrane. Gre za prakso, ki jo je uveljavil Monsanto, ki ga je kupil Bayer. Ta je brezobzirno patentiral semena avtohtonih rastlin npr. v Indiji (bombaž, riž) in s tem prisilil kmete, da so začeli uporabljati njegova gensko spremenjene rastline, podobno je počel v Afriki.
Skratka tema, ki še ni prodrla v zavest naših kmetov in tudi kmetijske politike. Naši kmetje se še vedno zadovoljujejo z velikimi letnimi srečanji in izleti, ki jih organizirajo velike semenske hiše in si jih tako prikrito podrejajo.
