Govorijo o težavi in ne o napaki
»V primeru, ki ga omenjate, je žal zaradi tehnične težave prišlo do zamašitve prelivnega roba, posledično voda ni odtekala in so se tako tvorile alge. Nastalo situacijo smo še isti dan rešili tako, da je bila kakovost vode normalna. Zvečer pa smo kopel v celoti izpraznili, izvedli temeljito čiščenje in dezinfekcijo bazenske školjke. Omenjeno kopel čistimo dvakrat tedensko tako, da v celoti izpraznimo vodo, očistimo školjko in jo tudi dezinficiramo,« so nam sporočili z družbe Sava Turizem. Ob tehničnih težavah, ki so jih priznali v kopališču, pa ostaja nepojasnjeno, kdaj so se te pojavile oziroma kdaj so ugotovili, da imajo v bazenu alge in jih začeli odpravljati. Po posnetkih sodeč so se namreč alge v bazenu že dodobra namnožile, kar pomeni, da se je organsko onesnaženje kopalne vode začelo prej.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Po besedah poznavalca, ki ne želi biti imenovan, tega bazena že več dni niso čistili. »Na fotografijah se jasno vidi, da je alg ogromno, nabralo se je tudi veliko sluzi, kar kaže na to, da so se mikroorganizmi dlje časa razmnoževali. Če dežuje, se alge razrastejo v 24 urah. Če pa je lepo vreme, to traja veliko dlje, tako da tega bazena zagotovo niso čistili ves teden,« je dejal sogovornik.
Posebne pozornosti pa je vredno tudi pojasnilo Save Turizma, in sicer, da se je na bazenu zamašil prelivni rob. Če to drži in je sveža voda kljub vsemu dotekala, to pomeni, da se je voda razlivala preko roba bazena na bazensko ploščad, od koder so ljudje mikroorganizme raznesli naokrog in v druge bazene. Če pa se je zaradi zamašitve ustavil celoten pretočni sistem in tudi sveža voda ni dotekala, se je bazen spremenil v mlako, kar pomeni, da so imeli mikroorganizmi idealne pogoje za rast.
Zahteve ali standardi za čistost bioloških bazenov, med katere sodi tudi bazen s temno termalnomineralno vodo v Termah 3000, so dokaj visoki, kar pomeni, da so tako mikrobiološki kot fizikalno-kemijski parametri oziroma dopustne vrednosti za ugotavljanje primernosti vode za kopanje dokaj nizki. Na primer, najpogostejši bakteriji, ki kažeta na fekalno onesnaženje vode, ne smeta presegati vrednost Escherichia coli 200/100 ml in Enterokoki 80/100 ml. Posebej se pri ugotavljanju ustreznosti obravnava tudi celotni fosfor, ki je prav tako pokazatelj za razrast alg. Kopalna voda je neprimerna za kopanje, kadar koncentracija celotnega fosforja presega 50 µg/l.
Vodo je treba sproti kontrolirati
Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča, določa, da mora biti vsak bazen opremljen z napravami za sprotno in samodejno merjenje temperature, prostega klora, če se kot sredstvo za razkuževanje uporablja klorovo sredstvo, redoks potenciala in pH vrednosti kopalne vode ter s samodejnimi dozirnimi napravami za korekcijo vrednosti parametrov. Vrednosti vseh parametrov je treba enkrat dnevno preveriti z ročnimi meritvami. Če pa upravljavec za obstoječe bazene ne zagotavlja kontinuirane in samodejne meritve, mora šestkrat dnevno v enakomernih časovnih presledkih v obratovalnem času zagotoviti ročne meritve vseh parametrov in korekcijo njihovih vrednosti. Tako se lahko hitro in učinkovito odzove na kakršno koli poslabšanje kakovosti bazenske vode.
In kaj je glavni alarmantni znak, ki kopalce same opozori na to, da je z vodo nekaj narobe? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da naj bodo pozorni na to, če ima voda izrazit vonj (tudi po kloru), je že na pogled motna in so v njej vidne nečistoče.
S slabim čiščenjem se tveganje povečuje
Vprašanji, kakšno nevarnost predstavlja kopanje v organsko onesnaženi vodi za zdravje ljudi, predvsem za ranljivejše skupine, in kdo je dolžan ugotavljati odgovornost za malomarnost pri nadzoru stanja kopalne vode v bazenu v Termah 3000, kjer so se namnožile alge, smo naslovili tudi na Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ), kjer so nam odgovorili, da so zaradi pojava alg v bazenu v Termah 3000 takoj stopili v stik z Zdravstvenim inšpektoratom in tudi z upravljavcem kopališča. NIJZ je upravljavca tudi opozoril, da je treba poostriti notranji nadzor na kopališču in izvajanje spremljanja in čiščenja bazenov ter zagotoviti pogostejše menjave vode.
Iz NIJZ so nam še sporočili, da ko gre za bazene s kopalno vodo, ki imajo priznano lastnost naravnega zdravilnega sredstva in v katerih se voda ne razkužuje, mora biti po Pravilniku o minimalnih higienskih zahtevah ob vstopu v bazen na vidnem mestu objavljeno opozorilo z naslednjo vsebino: Voda v bazenu ni razkužena. V vodi so lahko prisotni mikroorganizmi, ki predstavljajo tveganje za prenos nalezljivih bolezni in snovi, ki predstavljajo tveganje za zdravje kopalcev. Po zagotovilu upravljavca je ta napis ustrezno nameščen. Pri kopanju v bazenih brez razkuževanja z rezidualnim učinkom obstaja določeno tveganje za zdravje ljudi, še posebej za bolj občutljive skupine, zato je dosledno in natančno čiščenje, vzdrževanje in ustrezna menjava vode izrednega pomena. V nasprotnem primeru se tveganje poveča, so še sporočili z NIJZ.
Je pa po naših informacijah najverjetnejši razlog za to, da stanje kopalnih vod slabo kontrolirajo in bazenov ne vzdržujejo, v pomanjkanju kadra. Vzdrževalcev in reševalcev iz vode, ki naj bi sicer skrbeli za čistočo bazenov, je namreč v kopališču premalo.
