Beli tiger, temna ozadja

Triindvajsetletni Mitja Šoštarič iz Lenarta je avgusta 2016 doživel prometno nesrečo, po kateri je ostal tetraplegik. Sedmega januarja letos, na njegov rojstni dan, je Beli tiger, društvo za pomoč in samopomoč socialno ranljivim skupinam iz Gornje Radgone, v športni dvorani v Benediktu organiziral dobrodelni koncert z naslovom Mlado srce nas potrebuje, na katerem so zbirali denar, s katerim bi Mitji Šoštariču pomagali pri nakupu prilagojenega osebnega vozila, a družina Šoštarič tega denarja do danes še ni videla.
Predsednik društva Martin Pučko nam je povedal, da so pri tem nastale težave, saj je imelo društvo že sklenjene donatorske pogodbe z več podjetji, ki so se vse nanašale na nakup vozila, družina pa si je po njegovih besedah medtem premislila in zahtevala denar na roko. Kot pravi, je pri tem imel glavno besedo Mitjev oče Renato Šoštarič, ki pa ne živi skupaj z njim in materjo Olgo Šoštarič. Pučko pravi, da naj bi imel Renato Šoštarič težave zaradi alkohola, prav tako sta po njegovih besedah oba starša v finančnih težavah, zato jim v društvu niso želeli dati denarja, ki mora biti tudi po donatorskih pogodbah namensko porabljen. S koncertom in pogodbami so zbrali skupno 14 tisoč evrov, pri tem je bilo dogovorjeno, da stroške organizacije koncerta, ti so znašali tri tisoč evrov, pokrije družina Šoštarič. Za Mitjo Šoštariča je torej ostalo 11 tisoč evrov, vozilo bo sicer skupaj s predelavo stalo okoli 30 tisoč evrov. V društvu so po besedah Pučka že bili pred tem, da denar vrnejo donatorjem, vendar naj bi bila z njimi spet kontaktirala Olga Šoštarič in jih prosila, naj do konca opravijo nakup vozila. Pučko pravi, da so družino, ki je v Italiji našla ustreznega proizvajalca tovrstnih vozil, prosili, naj jim pošlje predračun, na podlagi katerega jim bodo lahko nakazali denar, a da ga še niso dobili. Vendar objave na facebooku kažejo, da to ne drži.

Družina Šoštarič: "Pučko laže"

Povsem drugačna je zgodba Olge Šoštarič, ki besede Pučka označuje za laži. Kot pravi, so predračun društvu že posredovali in po njenih besedah čakajo na pogodbo z italijanskim podjetjem, ki mu je Mitja Šoštarič že nakazal tisoč evrov are. "Že danes nam lahko nakaže denar," pravi Šoštaričeva, ki trdi, da je Pučko tisti, ki je ves čas spreminjal svoje trditve o tem, kam bo šel denar. Medtem ko je družina ves čas mislila, da bodo zbrana sredstva šla za nakup vozila, naj bi bil sam naenkrat začel govoriti, da jih bodo namenili za zdravljenje. "Samo o tem smo se kregali, ni se držal tistega, kar smo se zmenili," pravi Šoštaričeva in dodaja, da jim Pučko grozi s tožbami in se pri obračunavanju z družino spravlja na osebno raven. "Če je Pučko pošten, zakaj je potem mojega moža prijavil socialni službi, da pije, čeprav že 18 let ne pije alkohola. To je naredil samo na podlagi govoric."

Zaradi vsega navedenega je družina Šoštarič Pučka tudi prijavila policiji. Po besedah Olge Šoštarič želijo le, da bi se zgodba čim prej zaključila: "Nočem, da se Mitja še bolj izpostavlja, dovolj je že pretrpel."
Pučko je na facebook strani društva objavil tudi več dokumentov v zvezi z omenjenim primerom, iz katerih med drugim izhaja, da je Šoštarič predračun v sredini aprila res poslal društvu Beli tiger, a Pučko pojasnjuje, da so ta predračun od družine zahtevali že pred koncertom. Po njegovih besedah je celotna zgodba škodila društvu, ki bo v Celju organiziralo dobrodelni koncert, na katerem bodo zbirali sredstva za vzpostavitev dnevnega centra za socialno ogrožene ljudi. Zato so se v društvu odločili, da bodo zaradi nastale situacije vložili tožbo proti družini, zbrani denar za Mitjo Šoštariča pa nakazali nazaj donatorjem.

Nejasnost dogovorov je pripeljala do prepirov in groženj

Vsi nočejo v zavetišče

Nekateri anonimni očitki, ki so v zadnjih dneh prišli do skorajda vsake medijske hiše in celo do določenih glasbenikov, so popolnoma brez osnove. Tako društvu denimo očitajo, da je medijskim hišam (celo Večeru) plačevalo za najavo koncerta, s katerim so zbirali denar za Mitjo Šoštariča. In še, da je spreminjal lokacijo koncerta v Celju, načrtovanega za 27. maj, dejansko pa so anonimneži očitno zamenjali dve piceriji, ki imata enako ime; ena je v Laškem (tam Pučko tudi trenutno stanuje), druga v Celju. Dvom pa vzbuja vprašanje, čemu bi društvo dnevni center za brezdomce in druge socialno ogrožene postavljalo v Celju, kjer že leta deluje zavetišče za brezdomce. A Pučko je tukaj jasen: nekaj povsem drugega je zavetišče, spet nekaj drugega pa dnevni center. Že hiter obhod Celja v večernih urah pokaže, da kljub urejenemu zavetišču vsi brezdomci v to ustanovo očitno nočejo. "V Celju je veliko prikritega brezdomstva," opozarja Pučko.

"Nekateri si ne dovolijo vzeti pravic, svobode. Njim je dobro. Tam, kjer so, jih poznajo, jih ne preganjajo, in kolikor mi je znano, nekateri celo imajo svoj dom. Vse, ki potrebujejo pomoč in jih napotijo k nam ali sami pridejo, sprejmemo. Naše zavetišče je sicer čisto polno, a če bi kdo prišel pred naša vrata in prosil za prenočitev, nobenega ne bi odvrnili in bi mu pripravili dodatno ležišče za krizno namestitev," je še nedavno za Večer pripovedovala tudi vodja celjskega zavetišča za brezdomce Zdenka Zrinski.

Vrniti dostojanstvo, nihče ni odpisan

Pučko Zdenko Zrinski dobro pozna, saj je tudi sam po propadu svojega podjetja za krajši čas izkusil življenje na ulici pa tudi življenje v celjskem zavetišču. Pripoveduje: "Zelo jo cenim. A poudarjam, dnevni center je nekaj drugega kot zavetišče. Je za tiste, ki nočejo v institucionalno ustanovo. Namenjen bi bil tudi tistim, ki sicer imajo svoj kotiček, a se pozimi vseeno, kolikor dolgo je možno, grejejo na železniški postaji, saj nimajo denarja za kurjavo. Pa tistim, ki ponoči brskajo po smeteh in iščejo še uporabno hrano. Zgodbe ljudi na robu so zelo različne, nekateri imajo za sabo zelo težke. Tudi znajdejo se na cesti povsem različno. Nekateri 'žicajo' za denar, da si kupijo vozovnico do Zidanega Mosta, ker tam ponoči železniške postaje ne zaklepajo in so tako tudi pozimi na toplem. Nekdo žica za dva litra vina, ker je to 'vstopnica', da lahko pri nekom prespi. Moraš biti z njimi, na ulici, ne v pisarni, da jih spoznaš. Da te sprejmejo. Šele potem jim lahko pomagaš in jih poskušaš vrniti iz cone odpisanih, jim vrniti dostojanstvo, o katerem nekateri menijo, da ga tako ali tako nimajo. Nekaj, kar zagotovo ne potrebujejo, je obsojanje." S svojimi prostovoljci s Celjskega so celjskim brezdomcem pozimi razdelili odeje, na veliko noč pa so jim ob železniški postaji pripravili velikonočni zajtrk.

Nekomu pomagaš, ljudje pa obsojajo

Bo dobrodelni koncert po zasejanem dvomu o društvu sploh še uspel? "Sam sem bil na koncertu, na katerem se je zbiral denar za Mitjo; vodil sem ga. Jasno je bilo povedano, da bo denar šel direktno za nakup vozila, ne pa direktno v roke družini. Zato vidim, da je v anonimkah marsikaj privlečeno za lase. A kljub temu se v človeku nehote naseli dvom, kar ni dobro," pravi Gorazd Špegel.
"Društvu Beli tiger rade volje pomagam, kadar me pokličejo. Tukaj delamo dobro. Ne vem, kaj je bilo z njegovim prejšnjim projektom, lahko pa sama povem, da kot prostovoljec velikokrat naletiš na kaj grenkega," opisuje aktivna prostovoljka v Društvu proti mučenju živali Celje Verica Štante. "Nekomu daš hrano za živali, mu plačaš nekaj stroškov pri veterinarju, potem pa ljudje mene obsojajo, zakaj sem mu pomagala, saj ima vendar vikend na morju ali kaj podobnega. Zato vem, ljudje znajo včasih dobro izkoristiti pomoč. Jaz pa kot prostovoljka tudi ne morem vsakega preveriti. Precej napadov prihaja celo od drugih društev, češ, kam dajemo denar. Človek se trudi, vlaga svoj prosti čas, na koncu pa potegne kratko. Upam, da v primeru koncerta za dnevni center ne bo tako."